Na sosednji Rax se da priti na mnogo načinov: od navadnih do plezalnih, zavarovanih, lahkih, težkih, hudih,... poti. Da se priti celo z gondolo s katero se verjetno pripelje gor dunajska gospoda.
Jaz sem ubral dve lažji feratici: Camilo-Cronich Steig(A) in Wachthüttlkamm(A/B - NI isto kot zgoraj omenjeni Weichtalklamm, je po dostop isti - iz Weichtalhaus!).
Prvi dan sem se po Camilo Cronich povzpel do zgornje postaje gondole, sestopil pa po Gsolhirn-Weg(lahka nestrma pot) v Hirscwang, od tam pa gre lepa gozdna pot ob potoku nazaj v Kaiserbrunn(1. Wiener Wasserleitungsweg).
Drugi dan pa sem šel po Wachthüttlkamm do Otto Haus(sicer slabo uro hoda od zgornje postaje gondole) in sestopil čez Glognitzerhütte in po Kessgrabnu(ne priporočam ker je pot zaraščena in v mokrem zelo zoprna - če že potem do Glognitzerhütte, do koder je pot zelo lepa in dol po cesti, ki se od poti v Kessgraben odcepi po 15 min. ko zapustimo kočo). Na koncu imamo do Waichtalhausa še kake 15 min. po glavni cesti.
Obe feratici se da tudi kombinirati npr. gor po Wachthüttlkamm, ki je zanimivejša, dol pa po Camilo Cronich. Treba pa je opozoriti, da je slednja strma in v mokrem za dol nekoliko spolzka. Pa tudi za gor ni šala. Tehnično sicer ni zahtevna saj je zavarovanih le nekaj mest, pač pa je pot kondicijsko naporna saj se v treh in pol urah dvignemo za kar 1100 metrov.
Za ferati samovarovanje ni nujno potrebno(razen morda za otroke in nenavajene), čelada sicer tu ni tak mus kot na Hohe Wand, je pa kot vedno na taki turi priporočljiva.
Dostop: Po hitri cesti S16, ki se odcepi od A2(Gradec-Dunaj) do Glognitza, tam ven in proti kraju Reichenau. Od njega kake 5-10 km naprej pridemo v Kaiserbrunn. Izhodišče za Camilo Cronich je tik pred tablo za konec tega kraja. V kraju je zastonj kamp ob cesti, poln seveda čehov in vzhodnjakov, kogar to ne moti.
Za Wachthüttlkamm se peljemo še malo naprej do zgoraj omenjene Weichtalhaus, izhodišče pa je malo pred snežno galerijo(smerokaz za to pot nas usmeri v gozd).