22. aprila sem na tem predelu izgubila turno smučko, ki mi je na polovici vzpona odrsela v dolino. V soboto sva se ponovno odpravila proti sedlu iz Belopeških jezer. Ob jezeru je bilo kar precej ljudi, po stezi pa sva videla le enega mlajšega modrasa, ki pa se je previdno umaknil, tako da se prav nihče ni čutil ogrožen, ne mi ne on. Sneg se počasi tali tako, da je smučka še vedno kje skrita pod snegom, vsaj upam. V visokih stenah, kjer se nahaja tudi plezališče, ki ga je opremil Luca Vuerich, so vidni raznovrstni slapovi. Spodnji predel pa krasi pisano cvetje. Če se bo kdo odpravil na te konce, naj prosim malo pogleda za smučko...kdor je najde, bo nagrajen.
