Popis foruma / Italija / Karnijske Alpe / Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način

bagi31. 08. 2018 14:14:08

Opisani vzpon je prvinski iz dveh razlogov. Prvi je, da se na goro povzpneš iz njenega vznožja in pri tem opraviš le malo manj višincev kot na Triglav, drugi pa je, da so porezani in odstranjeni vsi klini in jeklenice. Nekdaj markirana pot z obilico železja je tako postala slabo označena, zelo zahtevna smer, primerna za gornike s kilometražo in brez vrtoglavice. Uradno je dobila naziv *Sentiero Alpinistico Mario Dalla Marta*. Plezarije je resnici na ljubo bolj malo in še to kvečjemu kakšna slaba dvojka, je pa izpostavljenih mest in strmih trav kar nekaj.

Začetek vzpona je enak kot za Monte Amarianuto …. http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?ita=1&gorovjeid=27&id=8035

Tik pod vrhom Amarianute je količek z markacijo, ki je ključna točka neoznačenega prehoda. Tu se desno navzdol odcepi slabo uhojena povezovalna potka do vstopa v smer Dalla Marta. Ta je urejena dokaj na novo in obide neprehoden greben. V pomoč je celo nekaj zavajajočih jeklenic, ker teh v nadaljevanju ni nikjer več.

Potek Dalla Marte je težko opisati. Vseskozi sledi naravnim prehodom in to večinoma strmo navzgor. V začetnem delu je potrebno predelati nekaj trav, višje vedno več skal. Z višino se veča tudi izpostavljenost, predvsem pri prečenju strmin. Pot je označena z bolj ali manj sledljivimi rdečimi packami, se pa vmes najdejo celo uradne markacije, očitno še iz časov klinov in jeklenic. Tik pod vrhom se pot združi s potjo 443 in do 1905 m visoke M. Amariane ni več daleč.

Sestopili smo po klasičnem dostopu vse do parkirišča na sedlu Forca del Cristo in od tam naprej po markirani poti proti dolini. Ta nekaj časa poteka po prijetni makadamski cesti, v zadnjem delu sestopa po zaraščeni potki. Cesti se priključi slabega pol kilometra stran od parkirišča.

Opisani vzpon je primeren za hladnejše dni brez snega. Zaradi strmih trav ni priporočjiv vzpon po kakšnem močnejšem deževju.

Koordinate izhodišča ( Google maps_Android ) … 46°23'26.0"N 13°02'32.2"E

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Ostenje Monte Amariane, preko katerega poteka pot Sentiero Dalla Marta. V ospredju je M. Amarianute

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Neprehoden greben, ki ga nižje obide dokaj nova povezovalna potka

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Neoznačen odcep za dostop v smer Dalla Marta malo pod vrhom Amarianute je ključna točka

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Na slabo uhojeni povezovalni poti do vstopa v smer se najde celo nekaj jeklenic. Teh kasneje ni nikjer več.

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Vstop v smer Dalla Marta. Nadaljevanje je označeno z rdečimi packami

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Razgledna pot poteka večinoma na zahodni, senčni strani M. Amariane.

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Pogled nazaj na Amarianute, od koder se neoznačena potka za Dalla Marto odcepi tik pod vrhom ( na fotki levo )

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Na celotni poti so klini porezani, jeklenice odstranjene. So pa nekatere vsaj lepo pobarvali :)

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Pristop na goro je *trentarskega* značaja

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Z višino se veča tudi strmina in zdrsa si tu ne smemo privoščiti

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Na enem od množice vmesnih grebenčkov

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Tako markacijo se redko sreča. Star kramp, zataknjen za skalo in lepo pobarvan :)

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Potek poti ti je logičen šele ko jo v celoti prehodiš

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Tukaj je dobra duša v pomoč napela nekaj metrov dobrodošlega štrika

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Prehod je kar težaven. Šlo bi tudi brez pomoči štrika, a je vseeno kar prav da je tu

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Slabo uhojena pot gre tik pod grebenom

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Tudi iskanje rdečih pack nam je občasno delalo težave

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Ogolela stebla so posledica požara leta nazaj

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način V zaključku Dalla Marte se ta nekoliko položi, strmina ni več tako izrazita

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Prehod proti vrhu je v osrednji, dolgi gredini

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Proti vršnemu grebenu

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Tik pod vrhom se Dalla Marta pridruži poti 443

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Monte Amariana je enkraten razglednik daleč naokoli

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Monte Amariana, z obveznim italijanskim kičem

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Sopotnika, v ozadju Tolmezzo

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način Vračali smo se po običajni pristopni poti proti sedlu Forca del Cristo in še naprej proti dolini

Sentiero Dalla Marta – Monte Amariana na prvinski način GPS sled prehojene poti

(+9)

rozka27. 06. 2019 21:54:44

Kam, le kam? in da še nisem bila zmeden

...ne vem, kako mi je v "nahrbtnik" padla ta turca, ki se je izkazala za več kot odlično in presegla vsa pričakovanja, prav tako ure in višince velik nasmeh

Zapeljemo se v Tolmezzo, do Betanie, kjer pri plezalni steni pustimo avto. Čez ogromno zaraslo prodišče, kjer je labirint stezic in možiclov, pridemo do prve markirane table, kjer se odločimo za pot "Troi di Martin", ki se »zmerno« strmo vije po gozdu, kjer s pridom izkoriščamo senco, a vseeno je vročina - sparina že kazala svoje zobe. Vmes pokukamo do razgledne točke, ki je res enkraten razglednik in pred nami se spogledujemo z grebenom Monte Piciat-a, ki smo ga prečili lani in se kar ne moremo načuditi dolžni grebena mežikanje

.
Kmalu stojimo na vrhu našega prvega vrha, Monte Amarianutte. Hmmm, 1084m visok vrh, pa tak razglednik, a nam je pogled uhajal v stene in strmine Amariane in kar ni nam bilo jasno, kje oz. kako je pot speljana eek

. Oznake na količku oz. količka z oznako, malo pod vrhom, ni več, je treba biti pozoren, ali imeti "krompir", da jo čisto po naključju zagledaš…stezico, ki na začetku vodi navzdol, da se ogne veznemu grebenu med M. Amarianutte, ter začetkom zahtevne poti Dalla Marta.
Strme trave, ozke stezice, z iztekom direkt v dolini med Amarom in Tolmezzom, razen na, mislim da dveh mestih, kjer je enkrat čisto nova jeklenica in drugič štrik, drugih "pripomočkov" pri vzponu ni. Pot je odlično speljana, a strma, ali pa gre za adrenalinske prečke, kjer je potrebna vsa previdnost. V nekje srednjem delu, kjer nas pot povede na sam greben, je speljana čez luštne naravne prehode, na drugi strani zremo v navpično prepaden svet in ker gre ponekod za mix trav in zemlje, moramo paziti na vsak korak.
Rahlo si oddahnemo na sedelcu, v navidezno ne-strmih travah, se malo okrepčamo ter ponovno grizemo v strmino. Rdeče pike, ki nas spremljajo celo pot, so zadostne in je sledljivost ok, vsake toliko pa vseeno gremo mi po svoje, a le za kakšen meter ali dva, veliko svobode ni priporočljive, hehe, iz strmine preideš v strmino na 2 jezik

, hehe
Končno, ja končno, stopimo na zadnji greben, kjer se nam priključi pot 443 in že smo na vrhu. Juhuuu, Monte Amariana je ta dan samo naša, ali pa vsaj naš čas nikogar na vrhu. Zasluženo si čestitamo, še prej pozdravljamo kipec Marije in vse sosednje vrhove, tajnica uredi birokratske zadeve velik nasmeh

in čas je za sestop. Odločili smo se za pot 443 in razen začetnega dela, ki postreže tudi z jeklenicami, zaradi strmine in krša, je potem še samo strma, heheee. Sestopamo skoraj do Sella Pradut, kjer na večjem razpotju ( markirana pot 461 gre desno, levo poligon), mi pa kar naravnost, na pot, ki je nemarkirana, a označena z rdečimi pikami, dobro uhojeno in za katero se v dolini izkaže, da gre za pot Monte Amariana Direttissima in ja, res je "direttissima", saj je strma, kakopak velik nasmeh

, da smo skoraj tekli in ne mogli hoditi mežikanje

, hehe. Nožice več kot hvaležne, ko smo na prodih, mimo vojaškega vadbišča, nazaj do avta, ki je še vedno zvesto čakal.
Turca presegla vsa pričakovanja in še ena tistih, ki ostanejo. Je dolga, zanimivo speljana, uživaška, strma, izpostavljena in kjer si celo pot – cel dan sam na turi.

Ta dan ni bila pomembna časovnica, zdaj vse kar šteje, so višinci, ki smo jih glede na še ne 2jurja visok vrh, pri vzponu nabrali za kar okoli 1600m in prehodili marsikateri naš 2tisočak nasmeh