Severna Triglavska stena

V soboto smo preplezali Kratko Nemško. Prijatelj Iztok, alpinist in inštruktor planinskih vodnikov, prosto, midva z Jankom pa s pomočjo tehničnih sredstev. Jaz, kot drugi v navezi nisem dobil v zadnjem metru smeri druge rešitve kot da sem se povlekel gor z pomočjo vpetega kompleta. Upam da sem se prav izrazil. Ker pač nisem alpinist, sem se za objavo članka raje odločil na forumu Julijske Alpe, kot na forumu Alpinistični vzponi.
Zame je razlika med Kratko Nemško in Slovensko res velika. Slovensko bi označil kot zelo, zelo zahtevno brezpotje kjer imaš vmes tri, štiri plezalne detajle (II-III), kjer se mi nealpinisti vedno varujemo. Orientacijsko pa se mi zdi zahtevnejša kot Nemška, ki pa je res plezalna, saj se težavnost do III vleče praktično čez celo smer. Izjema je le izstop ki je IV-.
V smeri smo bili dve navezi po tri, dve klasični navezi in en solist mojih let. Ta naj bi bil Gorski vodnik, vendar Iztok imena ni vedel. Ko sem gledal naveze pred menoj v steni, me je obhajal dvom v moje plezalne sposobnosti. Po domače, kar malo so se mi tresle hlače. Začuda pa mi je bilo potem vse relativno lahko. Vseeno pa da smo si na jasnem: Gorniki moje kategorije si tako smer lahko privoščijo le v navezi z Gorskim vodnikom ali z izkušenim alpinistom. Vse ostalo je neodgovorno ravnanje.
Za celo smer smo porabili 7 ur, skupaj s pristopom in sestopom mimo Staniča in za Cmirom v Vrata pa 12 ur. V smeri je v Nemški grapi nad Nemškim turncem še malo snega, ki pa se ga lahko tudi obhodi. Po njem smo hodili le na Triglavskih podih v smeri Staniča.
Janko je zatrdil da je to pri njegovih 60-ih vrh njegovega gorništva, v meni pa še vedno tli želja, da bi se enkrat z vrha Nemške povzpel še direktno na vrh Triglava. Pustimo se presenetiti.