Severni steber Skute (08.10.22)

Severni steber Skute spada med lažje v severni steni Grintovcev. Večina bi izbrala Jezersko za izhodišče, sam nisem istega mnenja saj ni bistvene razlike, če je start v Logarski. Z hojo sva pričela malo pred pol sedmo uro z težkimi rukzaki. S sabo sva imela vse. Pohodniki so napadali Turski žleb. Midva pa sama proti Savinjskem sedlu. Pogled iz Jezerskega sedla proti vrhu Skute je naznanil še nekaj ostankov snega. Mirne duše bi se strinjal, da nama ni potrebno tja gor. To moje mnenje je odpadlo, saj sva imela opremo dovolj tudi za morebiten spust po smeri. Vstop je desno od ledenika pod Skuto. Letos se je morda naredilo celo prvič, da vstop poteka po sodru in ne ledu! Se vsaj nekaj malega prihrani na teži zaradi derez. Pred rdečo piko nase vrževa opremo. Po rdečih pikah so pred mnogimi leti mislili narediti zavarovano pot na Skuto. Še dobro, da so to idejo opustili, hvalabogu. Plezeva blizu stene na desni, saj je tako najlažje. Po tej lažji široki gredini prideva do bolj pokončne stene. Pričenja se Severni steber. Previdno plezeva in seveda vsak oprimek , stop dvakrat na trdo preveriva. Ta prvi del stebra je bil krušljiv, sploh če nisi dovolj previden. Stopicljava kot miške, zato se ni nič krušilo. Pike zavijejo v desno v grapo in čezenj na desno stran. Midva sva z rdečimi packami za danes zaključila. Marko&Marijana sta lepo napisala, ko zavijejo v desno jih je potrebno pustiti svojo pot. Usmeriva se samo navzgor v še kar lepo gredino, ki je šla v desno. Višje zavije v levo ter spet v desno in tukaj je potrebno splezati v ozek žleb. Tiste krusljivosti , ki je bila v startu stebra tukaj hvalabogu ni bila. Tesno se je bilo gor potegniti. Na tem delu varovanje ne bi bilo slabo. Skala ni slaba v nadaljevanju. Oranžni deli skale so ampak so na desni strani. To pomeni odlom , podore ampak tega ni v smeri oz. je bolj desno. Po M&M opisu je od tukaj naprej nepretezko plezanje do vrha. Legendi sta imeli še kako prav! Na 2350m je bil res piknik plac in ker je imel Bojan od leta 2010 prav te slike lukenj na netu mi res ni jasno kje sta našla stirice,celo petico plezanja v nadaljevanju. Malce spustiva v grapo in po njej gor, kjer vidiva prvo sidrišče v smeri. Zakaj je tu sidrišče ni jasno, glede na to da v spodnjem delu stebra ni niti enega klina, ki pa res ni bilo lahko. Od tukaj do vrha res ni več težav , plezanje II stopnje. Sneg ob levi strani stebra ne predstavlja težav in še trd ni bil. Držati se moraš stebra in iskati najlažje prehode. Sever ni imel niti sapice, saj je bila napoved nekaj malega vetrica iz JZ. Po 2h45 je pa res pasal sendvič. Res sva bila vesela, saj smer ni slaba. V zimi mora biti pa verjetno lažja, sploh če sneg dobro zalije bodisi desno ali levo varijanto grape. Folka na vrhu pa kot toče, ne vem ali bodo snemali celo popoldanski film. Sestopiva po klasiki in čez Turski žleb v dolino. Lepa, nora tura, ki se vedno zaključi ob kavici in krigeljcku piva.
Smer je II 550m, a na nekaj mestih je sigurno dobra III, začetek stebra je krušljiva II.