Scopolijev grint - Senecio scopolii Hoppe & Hornsch.
Naleteli pa boste lahko tudi na slovenski sinonim: volnatodlakavi grint
Vsekakor gre v obeh primerih za isto rastlino.
Posledica, zakaj sem se spolh vključil v komentiranje na portalu »hribi« je nepravilno poimenovanje rastline slike:
http://hr.hribi.net/slika.asp?rastlina=2645 na tem portalu kot skopolijev grint v resnici pa gre za eno od sivic.
Lepo bi bilo če moderator ali ustvarjalec omenjene fotografije popravi napis iz skopolijevega grinta v sivico, da se prekine zavajanje florističnih začetnikov z napačnimi določitvami. Katera od sivic je, pa iz slike ni moč razbrati. O tem kasneje.
Namreč pri brskanju za podatki o širši razširjenosti te vrste (Scopolijev grint) tudi izven Slovenije sem se spotaknil na fotko skopolijevega grinta, ki to ni in ugotovil, da je objavljena na portalu »hribi«. V Alpah ne uspeva! Zato ga tudi tuje severne ali zahodne literature ne obravnavajo.
Namreč Flora hrvatske iz 1993 ga ne obravnava, naletimo pa na albansko ime Pulith i Skopolit, torej v Albaniji je. Je pa vrsta sigurno razširjena le na Zahodnem Balkanu. V Sloveniji le na Krasu, ki sega tudi na italijansko stran meje, po Čičariji, na Postonjskem in na Sabotinu.
Kratek opis najpomembnejših značilnosti za Scopolijev grint
Rastlina ima samo en (1) ovršni košek s cevastimi krožčevimi in zunanjimi jezičastimi cvetovi. Venec obojih je rumen.
Zunanji ovojkovi listi so enako dolgi ali daljši od notranjih in prilegli, ter gosto volnato dlakavi.
Listi so celi, mehki, jajčasti do suličasti s priostreno ali topo konico, gosto sivo volnato dlakavi, po robu drobno nazobčani. Stebelni so sedeči in z ušesci objemajo steblo. Pritlični pa polagoma prehajajo v dolg pecelj.
Cela rastlina je gosto volnato dlakava in na izgled sivkasta. Visoka 20-40 cm.
Po habitusu mu je nekoliko podoben le divjakovški grin, ki pa ni tako dlakav in ima ovršno latasto »socvetje« z več koški: 3-5, redkeje do 7 ter zelo zelo redko le z enim koškom. Uspeva pa v Julicih, Karavankah, Kamniškosavinjskih alpah in na Primorskem
Še o sivicah – rod Tephroseris
Od grintov se ločijo po tem, da koški nimajo zunanjega ovojka, ter konice ovojkovih listov niso črnikaste do črne, temveč so zelene do oranžne ali vijolične.
V nekaterih (ne vseh) starejših literaturah so bile razvrščene v rod Senecio
Za določitev vrste pa slika »socvetja« ni dovolj, razen za oranžno sivico Tephroseris aurantiaca (Wiilld.) Griseb., ki ima venec obojih cvetov (jezičastih in cevastih) oranžen. Toda to barvo morajo imeti v polnem razcvetu! Kajti pojavlja se pogosto napačno poimenovanje kot oranžna sivica za obirsko sivico, ki ima lahko včlasih pred razcvetom oranžno obarvane jezičaste cvetove, po razcvetu pa so rumeni. Obirska sivica : Tephroseris longifolia (Jacq.) Griseb.& Schenk subsp. longifolia (accepted) s sinonimoma v starejših literaturah: Tephroseris ovirensis (W. D. J. Koch) B. Nord. in Senecio ovirensis (W. D. J. Koch) DC.
Za določitev sivic pa je poleg oblike socvetja in koška potrebno vedeti še kakšni so pritlični listi po obliki, nazobčanosti ter dlakavosti na zgornji in spodnji strani, ki je lahko različna, pa tudi dlakavosti cele rastline.
Veseli pa vsekakor argumentirana debata kot naprimer petra2. Za razliko od neargumentirane »jaz mislim«, pa brez kakršnega koli drugega argumenta.
jojoj