Vsak ima svojo izkušnjo. Ko sem bil še mlad, sem tudi jaz najraje sam sam hodil v hribe. Potem pa sem ugotovil, da dobra družba prav paše. Enkrat sem si na gori zlomu nogo in vam povem, da takrat ni dobro bit sam. Sedaj ob jesenskih večerih bi vam lahko dolgo v noč pripovedoval o lepih skupnih doživetjih, ki sem jih preživel v gorah skupaj s kolegi in kolegicami...
Me pa veseli, da se je tema kljub vsemu malo prijela. Torej mi, ki imamo radi družbo v hribih, ne obupajmo! Morda takoj kdo ne bo imel časa ali interesa, vendar je treba večkrat poskusit. To je tako kot bi ženskah: večkrat probaš v prazno...
Kdor je rad v hribih zgolj samotar, pa naj to temo preskoči.
