Skupaj v hribe

Zadnjih deset let aktivneje v kopni sezoni hodim v hribe.V glavnem grem sam.Za zahtevnejše ture si le poiščem družbo.Recimo na Rjavino iz Kota smo šli trije, na Mrzlo goro nas je šlo pet.Na ostale glavne vrhove Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp pa sem se v glavnem povzpel sam.Res pa hodim samo po označenih trasiranih poteh.Karavanke pa razen Stola od Ljubelja gledam še bolj iz doline.Danes pri vožnji na Jesenice,kontrola zvina,so se čudovito videle.

Tudi sama v glavnem soliram, se pa strinjam, da vedno ni dobro. Menim, da se je tudi preko foruma težko dogovarjati, ker smo različnih starosti in s tem povezano kondicijo. Tema je OK, mogoče pa se tudi samotarji na tak način odpravimo v zahtevnejši gorski svet, kamor se sicer sami zaradi varnosti ne bi odpravili. Že minulo zimo sem občudovala Uroša, ki je kar na hitro zbral ekipo za silvestrovanje na Kredarici. Mogoče nam zagrizenim samotarjem manjka samo nekoliko več smisla za prilagajanje, v zameno za to pa kakšna turca, ki se je sami ne lotimo.

sam ni dobr hodet, fajn je če greš s tistmu v gore k ga dobr poznaš, če ga ne neveš kva bo !!!

No sej ravno to - v primeru da greš v hribe z bistveno manj izkušenim - je varneje da greš sam.

Sicer pa tudi jaz z veseljem koga peljem v hribe. Žal nobeden do sedaj ni šel z mano v hribe dvakrat.

No saj. Jaz najprej človeka preizkusim da vidim kako dobro kak človek hodi. Za to uporabljam ponavadi kako Dobrčo, ki je tehnično popolnoma nezahtevna gora, a je fizično relativno naporna zaradi 1000 m višinske razlike in vse strmejšega klanca.

Kljub temu da mi vsak reče, če ga bom peljal na Triglav. Bom, z veseljem, samo če bo dokazal da je sposoben najprej recimo 5 ur hodt po nezahtevnem terenu, potem 7-8 ur po nezahtevnem terenu (Begunjščica, Stol). Potem še kak zahtevnejši vzpon (npr. Storžič), potem pa Triglav. Vendar nobeden in nihče nima dovolj vztrajnosti da bi šel čez te NUJNE stopnice. Večina omaga že na Dobrči.

Bojan A verjetno si prestrog, pa tudi nam, ki redno hodimo kondicija niha. Jaz sem pred kratkim peljala sosede in smo naredili tak lep krožni pohod, ki smo ga zaključili s sestopom s Komne k Savici.Sestopali smo skoraj dve uri, danes pa sem sama prišla v slabih dveh urah do koče pod Bogatinom, sestopila sem v uri in dvajset minut, vmes pa krasna krožna tura po planoti Lepe Komne z obiskom brezpotnega Kala,kjer sem celo postavljala možice, da sem znala nazaj in ker se je vse lepo iztekalo sem šla še na Lanževico. Hočem povedati, da je bilo obakrat zelo lepo, samo na drugačen način. V glavnem res hodim sama, se pa znam tudi prilagoditi, saj ne izhajam iz tega, da se morajo samo drugi prilagajati meni.

Mislim , da je ta stran namenjena povsem drugačnim informacijam. Če prav razumem naj bi se dogovarjali za skupne poti ne pa o tem ,kako razbiti prijetno druženje na izletih ali pohodih z neprilagajanjem najšibkejšemu .Tak način lahko posameznika za vedno odvrne od misli na prijetno hojo v hribe Popravite me če se motim.

podpiram tvoje mišljenje.

Bravo, to je čist super dosežek. Po mojem mnenju je dosežek, ki si ga suvereno sposoben dosežt največ vredn. Pretiravanje ne vodi nikamor. Zato pa že dolgo pravim da mi je rek: "Nisi Slovenc, če nisi bil/a na Triglavu," totalna oslarija oz. si po mojem veliko pametnejši Slovenec, če ostaneš doma in presodiš da tega nisi sposoben. V SLOVENIJI JE ŠE MNOGO LEPŠIH GORA!

Ne, jaz sploh nisem strog. Samo neka osnovna varnostna načela pa upoštevam. Zato človeka pač preizkusim. Tudi kadar koga kam peljem hodim počasi s priporočenim tempom med 250 in 350 m/h. Imam izkušnje celo v tej smeri da neizkušeni začenjajo prehitro, potem je pa joj. Zato vem da jih moram vsaj prvo uro bremzati nazaj in jim dopovedati da si bodo lahko dali duška zadnjo uro, če bodo še pri močeh.

Do zdej je bilo tako v družbi vedno zelo super. Želim si še takih izletov - predvsem z vrstniki in vrstnicami.

Sicer pa, kot je dejal serjako, pari iščimo/iščite se.

LP, Bojan

Jaz hodim vecinoma sam, ce ze ne grem z fantom, ki pa ima 5 let in se moram tedaj prilagodit njemu. Moji prijatelji, na zalost, malo so leni, nekateri poskodovani, z drugimi pa grem raje na pivo ko da bi se z njimi kregal po gorah (da ne bi z mojim glasom podrl se kak plaz). No, ko pa pravimo o turah, jaz gledam kako 2 dnevno turo za cez 2 tedna, za zadnji vikend v mesecu. Saj bom menda v Lj ze v petek, pa bi skoro sel z Jezerskega na Mrzlo goro, morda na Rinke al pa tud na Kocno, morda pa vse skupaj. Ce pa kdo ma predlog ga rad vzamem.

Hja, jaz pa v tem primeru počnem kar podobno kot Bojan A..

Namreč preden koga vzamem s seboj v visokogorje se raje prepričam da je človek res sposoben opravit vsaj 130% dotične ture na katero se odpravljamo.

Ne zaradi drugega, ampak če v gorah zagusti (poškodbe, slabo vreme, dež, krči, pomanjkanje vode, ipd.), moram biti siguren da zna ta oseba vsaj približno poskrbet zase, če že moram recimo po pomoč ali kaj podobnega.

Zavedam se da se z gorami ni za hecat, zato pa če že pride do zgoraj naštetih izrednih situacij, definitivno ne morem gledati in pazit na ostale člane skupine tako kot bi lahko v normalnih razmerah.

Tako da res, tudi če ima kdo željo it zraven, pa ni sposoben, ga raje ne vzamem s seboj in grem sam.

Kako pa misliš 130% ... ali ni 100% celota, vse, se pravi testiranec mora biti vrhunski

Mislim nekako takole;

Če je tura 1 uro, mora bit človek sposoben v normalnih razmerah zdržat vsaj 1,3 ure. 100% bi v tem primeru pomenilo da hodi 1 uro in potem "crkne".

Če je tura (recimo na Stenar) 4 h, mora bit človek v normalnih razmerah sposoben zdržat vsaj 5,2 h.

Ne gre se za drugega kot da ima človek nekaj "rezerve" v slučaju nepredvidenih dogodkov.

Jutri me vleče nekam v hribe za 1 dan. Če bi šel kdo zraven naj mi javi. Zaenkrat se še nisem odločila kam bi šla tako, da je možen dogovor (najrajši Kamniško Savinjske Alpe ali Karavanke). Sem pa stara 30 let in bi si želela družbe podobne starosti.

Točno Žiga22, na 100 % moči gremo samo gorski tekači na tekmah, kjer za našo varnost ves čas tik ob progi skrbi GRS. Pač pogosto smo le nekaj procentov od kolapsa. Sploh kadar je vroče marsikdo vkup pade.

Tudi jaz grem verjetno jutri po enem mescu spet v gore, sprobat nove čeveljčke.

Bojan_A in Žiga22, očitno ne razumeta bistva te teme. In tudi vajina olika ni najbolj na gliho, ker se oglašata takrat, ko vaju nihče nič ne vpraša ali se ne nameravata odzvati vabilu. Ali vama je nerodno - sta še zelena - ali pa vaju daje tipična slovenska bolezen: foušerija Sploh ne gre za to da bi kdo koga vodil in še manj za merjenje koliko kdo zmore. Za svoje gorske dirke testirajta kakšne druge poskusne zajce – morda sta pa ravno vidva skupaj za v hribe!? Vaju bo morala še dobro prepihati ta prava burja, da se bosta prekalila v prava gornika.
Preberita si najprej kakšno knjigo npr. »Klic gora« od Miheliča ali kaj podobnega, opravita veliko tur in morda se vama bo začelo svitati kaj pomeni ljubezen do gora.

Metuljčica, upam, da boš našla dobro družbo Žal pa sam nimam več okrog 30 let. Ja, takrat je bilo tud lepo...

Hodiva skupaj z mojo krasno punco, na hude ture pa greva s prijateljem, s katerim sva približno enakih psihišno-fizičnih zmožnosti. Sicer pa tudi fizična kondicija ni konstanta in se je treba včasih obrnit, ne pa silit z glavo skozi zid. Sam sem imel kar nekaj časa težave najti osebo, ki bi bila pripravljena hoditi z mano v hribe.

Klic gora sem prebral. Zimske in letne ture v visokogorju ter alpinizem pa mi tudi nista tuja.

Bojan
Malo sem prebral tvoj blog in se samo čudim dosežkom. Opisane ture sem večinoma tudi sam prehodil - v takole 3-4 x daljših časih.
Sam se že celo življenje trudim dobiti Ljubno in Triglav v dobro kompozicijo, ampak mi tako kot tebi še ni uspelo.
L.P.

Najbrž je pri "skupaj v hribe" res najbolj važno, da se dobijo ljudje z enako kondicijo. Kam naj bi šli ni najbolj važno - saj je povsod lepo!