Slovenski dvatisočaki (Turn pod Črnim voglom)

Lepa številka o doseženih vrhovov, ampak mislim, da je dvatisočakov še veliko več, le da še nimajo imena ali niso označen. Tud Kočna, najbolj severni-sv. vrh bi lahko imel ime, če ga že ima Na Križu, Kokrska in Jezerska, tudi vrh na SV-v. delu (trebušast prehod) bi lahko imel ime a ga nima. Zgodbe se nikoli ne končajo, tako kot sanje ne.

Matej, sanje se končajo takrat, ko se zbudiš.
http://www.gore-ljudje.net/novosti/2602/

Lahko bi bil tudi ¨Klečeplaznik¨

Se bom še jaz malo vmešal v to debato o osvajanju 2000-čakov, ker jih, kot sem že omenil, tudi sam zbiram. Ne vem kako drugi, jaz sem to vzel kot, recimo, zbiranje znamk – tudi tam veš, da jih nikoli ne boš zbral vseh, je pa veliko zadovoljstvo; zdaj spet kakor kdo – nekdo gleda samo na vrednost znamke, drug na vrednost in lepoto izdelave, tretji... Kar tekmovalnosti tiče pa tekmujem samo s sabo in uživam v lepotah gora in narave splošno. Je pa res pohodništvo, ali planinstvo, ali gorništvo (kakorkoli že),lepo, zanimivo, adrenalinsko, pomirjajoče, pa še bi lahko našteval, tudi brez osvajanja vrhov. To je le kot gorčica, ali hren h kranjski

Lepo povedano Sorok, se popolnoma strinjam s teboj.

Ker poteka debata, po moje, v nepravo smer, v smeri tekmovalnosti, bi še nekaj dodal.

Brat se tega niti pod razno ni lotil zaradi tekmovalnosti. Konec koncev je njegov kolega Anže tudi "zbiral" dvatisočake (http://www.gore-ljudje.net/novosti/120561/), in je poznal njegove dosežke, pa niti slučajno ni razmišljal o tem, da bi ga poskušal prehiteti. Nekatere vrhove sta obiskala skupaj. Na SV grebenu B. Grintavca sem bil zraven.
Če je kdo tu zaslužen prvenstva, sta to gotovo http://www2.arnes.si/~mcuder/, ki sta vse svoje ture tudi detajlno opisala. Njuni opisi so tudi najbolj uporabni od vseh, ki se kakorkoli kje pojavljajo. Če na kakšnem vrhu morda nista bila (Turn pod Razorjem,...), še to ne pomeni, da ne bi zmogla nanj, če bi jima ta vzpon kaj pomenil.
Kje pa so vse pohajkovali stari alpinistični mački v preteklosti, pa se nam še sanja ne! In to z opremo, neprimerljivo z našo.

Njegov namen je bil, kolikor je meni znano, predvsem podrobno spoznati slovenske gore. Kolikokrat je samo omenjal, ta hrib je pa z druge strani zgledal popolnoma drugače. Tako si ga pa nisem predstavljal.
Hočem povedati, da ima vsaka gora več "obrazov", ki pa jih vseh z markiranih poti ne vidimo in smo s tem za marsikaj prikrajšani.

Meni je od teh ločenih vrhov iste gore zelo fascinanten Koles (Kolos) na Kočni, katerega markantna odsekana zahodna stena se vidi tudi z Julijcev.
DRUGA SLIKA NA POVEZAVI

Opis mojega današnjega pristopa na Turn pod Črnim Voglom razviden iz priloženih fotografij. Po prikazani varianti iz škrbine plezanje ne preseže II.

Jaz sem štartal malo pod škrbino, kjer se je pokazala lepa gredina.
https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/velika_baba_2160_in_turn_pod_crnim_voglom_2380_od_zage/1/8835

Toliko reklame, da ga moram res v kratkem obiskat

Ker ni ravno prave kondicije se gosposko zapeljem do vrha z žičnico. Od tam se mimo koče Petra Skalarja spustim do markirane poti po Kaninskih podih, ki ji nekaj časa sledim v smeri Kanina. Na ustreznem mestu ob velikem možicu skrenem levo kjer se z iskanjem najlažjih prehodov po podrtiji skrotja prebijem do škrbine. Od tam je najprej en kaminček in nato še drugi manjši za preplezat. Predhodniki so govorili o II. težavnostni stopnji, je pa treba pazit ker rado kak kamen v roki ostane. Nazaj sem jo ucvrl po isti poti, le da sem vrhnji kaminček obvozil skozi ozko zajedo. Če bi na vrhu malical najbrž ne bi šlo. Drugih posebnosti na poti ni.