Solčavska tisa, Hribarska(Huda) zijalka, Huda peč.

Janez, prečudovito. Kaj vse zmoreš! Te imam v mislih in komaj čakam!

Danes prvič v pravo strmino po preboleli trebušni virozi in pot do zijalke je kot naročena, da se prediham in vidim kako je z močjo.
Takoj po prvih korakih zadiham solčavski zrak in že me potegne vase. Teloh mirno počiva v gozdu, jetrnik in pljučnik pa nežno krasita pot do tise. Pri domačiji je prav lepo! Urejena okolica in bajta ter kar nekaj klopc, da lahko posediš v tem raju! Čudovito!
Usmerim se v gozd in strmo v hrib. Po melišču navzgor, nato levo do roba in desno gor. Jeklenica je rahlo scufana, ampak še gre! Ogret od sonca in strmine prilezem do zijalke. Nekaj moči še je!
Misli letijo sem in tja, pogled pa seže prek neba!
Srečno!