Špik nad nosom (Foronon del Buinz)

S Pecola mimo štal na vzhod in po brezpotnih travah gor nad Fontano del Pradon, sledilo prečenje pod južnimi vesinami Nosa in po JV pobočjih do poti C-M, ter v nekaj minutah pri bivaku.

Sestopila sva po smeri pristopa.

Pristop po klasiki mimo Špika hude police. Snega je za vzorec, je pa zjutraj trd tako da Verigini zobatci komu prav pridejo. Ta hudih derez nima smisla jemati s sabo, tudi cepina nimaš kam poriniti. Pri vseh poplezavanjih je skala suha. Čelada pride prav zaradi letečih projektilov ki nastajajo ob segrevanju pobočja. Tudi kozorogi prispevajo kakšnega. Cesta na Pecol oziroma Montaževo planino je v vrhnjem ravninskem delu poledenela.

Danes s Pecola mimo koče Brazza, potem pa malo v smeri bivaka Luca Vuerich, pa še bolj v desno in direktno gor po osrednjem delu zahodnih pobočij Špika nad Nosom.

Nekaj bolj strmih delov, nekaj za silo zasneženih pragov, potem pa dolga enakomerna strma zasnežena pobočja do zahodne "rame". Tam je stik s potjo Ceria - Merlone in po njej na Zahodni vrh.

Sestop delno po smeri vzpona, delno malo naokoli, posledično tudi zaradi ogleda prehodov za kak smučarski spust.

Razmere idealne, popoldan je sicer spričo toplega sonca začelo nekoliko odpuščati, pa vendar bo noč spet naredila svoje. Vsaj zjutraj bo spet pomrznjeno .

Včeraj s planine Pecol do Škrbine nad Tratico in na vrh Špik nad Nosom...Bivak na vrhu je pa biu eno lepo pozitivno presenečenje (lep,čist,pospravljen,založen s stvarmi za preživetje)...
Se vidi,da v teh čudovitih koncev ni Čehov...

Zgleda, da kasnejših objav za ta prelepi vrh Poliških Špikov ni bilo.Na vrhu je čudoviti bivak, ki sem ga občudoval že par let nazaj. Takrat sem se spustil dol v območju Krnega Dola po stari opuščeno mulatjeri. Tudi tokrat smo mislili naredi malo krožne , vendar so pri ogledni ugotovili , da je dol proti Krnemu Dolu preveč potrganih jeklenic, zato smo se isti poti tudi vračali.Do Škrbine nad Tratico je lušten sprehod.Potka je dovolj široka,vendar mestoma malo prepadna in je treba paziti na siguren korak.Spodaj pa se lepo vidi širna planina Pekol s številnimi velikimi hlevi in mlekarno na njenem desnem robu.Živina razen pri enem hlevu še ni bilo videti tako zgodaj na paši. Tu so vedno prisotni pastirji, ki naženejo zvečer živino v hleve ali v obore pri hlevih.Na ta način se pašniki bolj ohranjajo.Na Škrbini nad Tratico pa nas po kratkem melišču čakajo že prve jeklenice. Pri taverni si nadenemo čelade in varovalno opremo in hajd na prve jeklenice.Za večino nas v skupini je bil prvi preizkus letos plezanje ob jeklenicah.Jekelnice so bile brezhibne. Na mnogih raztežajih seveda niso napete.Skala je bila suha in je bilo užitek plezati.Prerinemo se skozi ozek kamin in sledi kar nekaj proste plezarije po skalah, ki ni prezahtevna.Bolj je treba na teh mestih paziti pri hoji navzdol.Nato se prijetna potka nekako poravna in po prijetnih policah se kmalu približamo vrhu.Pred sabo zagledamo dvoglavi vrh Špika nad Nosom z prelepim bivakom-posvečen ponesrečenemu alpinistu Luku.Žal se nam je takoj po prispetju k temu vsaj za mene najlepšemu bivaku daleč naokoli zaprlo nebo in razgledov po okoliških vrhovih ni bilo več.Danes nismo srečali črede samcev kozorogov.Le dva sta se tepla gor v skalah.Videli pa smo precej samic z mladiči in veliko mladeži. Prav na planini Pekol pri ograji pašnika pa celo svizca.Seveda je to čas rož. V skalah Špika pod Nosom cveti triglavska neboglasnica in triglavska roža. Planina Pekol pa diši kot čokolada ali vanilija-kakor vonjate -od rhelikanijevih murk.Velja obiskati tu vsaj soseda Špika nad Nosom -Špika Hude police-ki je najlažje dosegljiv vrh. Kralj Poliških Špikov pa je nedvomno Montaž, ki je vrh samo za pogumne.

Ali je možen sestop po Škrbini pod Tratico na planino Pecol ali je potrebno nazaj proti Špiku Hude police.

Škrbina se imenuje Škrbina nad Tratico in ne pod; z nje je proti koči Brazza neoznačena stezica.

Lep je bil včerajšnji izlet na Špik nad Nosom, ki kar kliče k ponovitvi, čeprav nam na vrhu niso bili naklonjeni odprti pogledi na okoliške vršace. Mogoče je bilo pa za prvi obisk dovolj, saj bi sicer od lepote razgledov najbrž težko lovili sapo, pa še vodnika smo tako razbremenili, da jima ni bilo potrebno tolmačiti okoliških gora.

Še kozorog pod vrhom se je utrujen zleknil in zvil v klopčič. Najbrž je čakal na lepši pogled.

Št.12,kar lepa številka.

Pojasnilo k slikci št. 18. od ločanke.Levi nižji vrh je Zabuš-Monte Zabus-2244m. Nato vidimo sedlo. Levo pa se že začne Strma Peč. Slabo je nekako viden predvrh Strme Peči-Pizzo Vienne-2037m. Za njim pa se pne 300m višja Strma Peč.

S kolegom sva tu v bližini čakala kar dve ure na lepše vreme za Montaž in nekako preplezala do sedla Forca Bassa, ki je pred Zabušem. Pred sedlom desno so Klovni noži-Curtissons,prek njih se pripleza na manjši vrh Jof dei Diesteis-2230m.Pod njim pa je sedlo-Škrbina Vrh Strmali-Forca Deisteis-2201m. Do tu hodimo s parkirišča planine Pekol kar dve uri-se kar vleče.

Branko, pojasni še, kje je taverna, pri kateri ste si nadeli čelade.(taverna = krčma, gostilna)

Res se mi pri tipkanju večkrat zgodi lapsus. Pravilno je seveda kaverna.To je umetna jama, ponavadi vdolbena v skale in je v I. sv. vojni služila kot zaklonišče pred artilerijskim ognjem ali letalskim napadom.Lahko je služila tudi kot skladišče za municijo. Recimo na Sabotinu so imeli v neki kaverni celo mehanično delavnico z pogradi za mehanike. Videli smo celo super opremljeno kaverno za oficirje.

V teh koncih je res lepo in mir, danes sva se z Mihom odpravila. Štart Nevejski preval smer planina Krni dol in naprej kjer nas Mulatjera pripelje tik pod 2351 visoki Vrh Krnega Dola.
Tu nadeljujeva sedla kjer se pot priključi Ceria Merlone. In od tu naprej po policah do najinega današnega cilja. Z vrha pa spust smer planine Pecol do koče Brazza na kavico ter nazaj do izhodišča Nevejski preval.

Danes z Metodom opravila lepo pot. Res je lepo v teh koncih predvsem mir in nobene gužve. Slike od Todi-ja povedo vse

Včeraj je bilo ras lušno,
https://youtu.be/iNCfargq4B8

Metod: čestitke in pohvale z moje strani za kompletno "tehnično" dokumentacijo in opravljeno turo.

@panda, hvala

Oj! Ali je kdo s te poti šel še na Špik nad Špranjo? Kje ste šli - se da mogoče po grebenu ali z južne strani? Bom vesela vsake izkušnje.

Sva kar sama preverila na terenu: na Špik nad Špranjo sva s sedla Buinz (ali res nima slovenskega imena??) nadaljevala proti vzhodu, dokler nisva obkrožila velikega travnatega pomola, ki mu spet sledi gruščnata polica. Nad njo se proti vrhu odpre kar lepo prehodno pobočje proti vrhu - nič težjega, vrh pa lepo samoten.