Stenica (Mala gora) (1091 m)

Danes (04.08.2012)z Vitanja na tisti lepi samotni hrib ki se nekakor skrije med okolnimi višjim ali bolj znanim hribima. Start z Vitanja , čez mesto in potem po zelo strmem hrbtu do prveg odmorišča in do kmetije Vodovnik. Po kmetiji spet v gozdu , po kolovozu , poti , blatnem kolovozu in stezi ob trati do hrbta kje strmina končno popusti. Malce pred hrbtem je tudi razglednik , a dalje je Marijina ruka , svetišče ki posluži kod zaklonišče ob dežu. Še malo in vrh , ki žal ne pruža nikakov razgled. Ko bi ga tudi pružal bi tisti bil precej obmejen , z izjemom vzhoda kjer bi se med Bočem in Pohorjem moralo videti komaj do Mađarskeg ( Mala Gora / Stenica se vidi z visokih stavb v Varaždinu)

Naslednjo uganko bodo rešili domačini. Na nekaterih zemljevidih je tisti hrib Stenica , na nekaterih Mala gora z najvišjim vrhom Stenica , kaj pa je res?

Drugo vprašanje : ali je mogoče (in kakor) se vzpeti na razvaline stareg grada ki se nahaja bolj južno?

Danes (30.09.2013) po enem letu spet na tem hribu ki je nekako skrit in zapostavljen med ostalimi okolnimi gorami. Start iz Vitanja , strm vzpon skoz gozd do vikenda in hribovske kmetije Vodovnik in potem na vrh. Na vrhu le vpis v knjigo in hitro do zavetišča Marijina roka. Žal je dež bil kar močen in je zavetišče bilo povsem mokro. Hitra zamenjava oblečil in še hitreje navzdol. Le sem od Vodovnika šel navzdol po neuradni poti (pri vikendu se zavine proti lovski opazovalnici desno). Ta po nekaj serpentin pride do nekaj kmetij 500 m vzhodno od Štajnhofa in Vitanja. Je nekaj daljša , ampak precej manj strma
Žal je dež uničil doživetje , oddih na vrhu in razgled , ampak vseneno je bilo okej.

30.9.?

Upsss
29.09.
Opravičujem se!

09.02.2014. Spet na Mali gori / Stenici. Narejena je nova varianta poti ki obide kmetijo Vodovnik (in malce podaljša poti).
Ob poti je nekaj podrtih drves , nad 800 mnm je še kar snega ki je leden in drsljiv.

13.09.2015.
Končno ponovno na ti lepi samotni in tihi gori. Kot vedno vzpon z Vitanja po strmi poti. Zdaj pot preči na novo nadelano gozdno pot. Pred travnikom kmetije Vodovnik je nekaj friško podrtih drves.
Nazaj pa sam spet zbral neuradno pot ki se od Vodovnika spusti na asfalt nekaj deset minut do izhodišča.
Zelo lepa gora. Tudi Vitanje mi je kot kraj izjemno všeč...

17.04.2016.
Spet na Mali Gori / Stenici. Kot vedno navzgor z Vitanja , a navzdol malo okoli - za začetek prek travnika malo pod mejo od 1000 mnm , potem od Vodovnika po gozdnem kolovozu ki v nekaj ovinkov pride na asfalt nekaj bolj vzhodno od Vitanja. Z menoj je bil frend Cviko.

V nedeljo sem šel v hribe na vzhod, kjer je bilo dopoldne še sonce. Na vršnjem grebenu Stenice me je presenetil močan veter. Drugače pa je pot od gradu Lindek na mestih zelo strma in primerna za vzdrževanje kondicije.

Včeraj sva opravila krožno pot Beli potok - grad Lindek - Stenica - Kislica - Beli potok.
Pot je normalno prehodna, do vrha Stenice je lepo označena, nato sva nadaljevala po grebenu do kolovoza in levo proti kmetiji Vrhivšek, spust mimo kapelice proti Kislici ter po kolovozu do začetka strme markirane poti na greben Kislice, sledil je še spust preko Špičastega vrha nazaj v Beli potok pri Frankolovem.

Danes sva se odpravila na Stenico. Pot pričneva v Spodnjih Stranicah (grobišče NOB). Po markirani večinoma asfaltni poti greva do odcepa za grad Lindek. Naprej še sledi nekaj asfalta do zadnje hiše, nato pa v strmino, katera ne popusti vse do grebena. Na vršnem grebenu se pot položi, ampak se še vleče do cilja. Na vrhu je vse kot mora bit, le razgleda ni.
Med potjo se že najde cvetje teloha in resja. Vračava se po isti poti.

Stenica (12.04.20)

Od doma kako pa drugače. Mimo Strnadovega in Lindeškega travnika po lovski na vrh. Povratek po grebenu nazaj na pol urno poležavanje na Strnadovem travniku in v dolino. Danes so bile pa kar izredne razmere glede toplote.

Nekaj včerajšnjih slik z izleta Vitanje - Marijina roka - Stenica - Goležev grad - Vitanje.

Prehojena pot je normalno prehodna, le na dele rahlo zaraščena.

Lp, Tadej

Martinovo sem izkoristil za pohod na Stenico in Kislico. Moram priznati, da sem bil prav prijetno presenečen nad lepotami jesenske narave in izzivi, ki jih ponuja pot.

Za izhodišče sem izbral parkirišče pri Muzeju 100 frankolovskih žrtev (upam, da s tem ni nič narobe, sicer se opravičujem), krenil mimo obeh spomenikov in nato sledil cesti ob Lindeškem potoku do Pavleka (vzporedno poteka del poti XIV. divizije). Pri Pavleku sem zavil na Stenico. Vmes sem malo kolovratil okoli kmetije Pecelj, vendar sta me lastnica in njen pes ustrezno usmerila. Vsekakor priporočam bolj pozorno upoštevanje markacij, .
Ko sem dosegel greben, sem šel pogledat še Malo goro, nato pa sem se vrnil nazaj. S Stenice sem se nato proti spustil prej, kot sem načrtoval. Pot je bila precej zoprna zaradi drsečega listja, se jo pa da fino slediti. Za rezervo jo je nekdo še opremil z neuradnimi rdečimi pikami in puščicami.
Gozd sem zapustil med kmetijama Ramšak in Založnik in se usmeril na grobo makadamsko pot. Sčasoma je postajala vse bolj zaraščena, dokler je ni zmanjkalo. Tam sem zaril v strmino kot prase v pomije in dosegel Kislico. Na tej točki se je že precej zmračilo, kar je škoda, saj je ta greben še lepši kot oni na Stenici. S pomočjo čelne svetilke sem nadaljeval do Špičastega vrha in se spustil v dolino. Mimo Landekarja sem se nato priključil cesti, po kateri sem se vrnil do avta.

Škoda, da se je na koncu že stemnilo. Zadevo sigurno še ponovim, le da v obratni smeri, dodam grad Lindek in se morda celo spustim z Male gore. Za dobro mero bi lahko dodal še Stolpnik, .
Napravil sem cca. 14 kilometrov in slabih 900 metrov višinskih metrov, trajalo je tri ure in pol. Objavljam povezavo do sledi, vendar bolj priporočam zemljevid, izbiro primernejšega časovnega okna ter stezosledsko logiko.

https://www.komoot.com/tour/2680674414?share_token=asl3FVAprwG7ilTRYDTsgfw3qgTXgwApJrLEBlBibbMXnkVlak&ref=wtd

P. S.: čemu kanadska zastava na Stenici?