Prvič proti Storžiču iz vasi Povlje. Ta pot ne dosega lepot ostalih južnih pristopov (saj veliko poteka po - grobo vrezanih - gozdarskih kolovozih).
Vseeno je bilo barvito: jesen v polnem sijaju, pestre igre oblakov in sonca.
Na pl. Javornik se še vedno pase velika čreda koz.
Zaključil sem na 1800 m, ko sem dosegel spodnji rob oblaka. Tam snega do 10 cm (za vzpon b.p., spust pa drseč).
Svojo zaobljubo, da vsakič s hriba prinesem (vsaj) tri smeti, sem komaj uspel izpolniti - na tej samotni poti očitno ni niti ljudi, niti smeti (posledično)
.