Sveti Jakob 806m

Danes pa spet na Katarino in do sv.Jakoba.
Vreme toplo, gozdovi pa še niso v celoti odeti v jesenske barve. Razgledi na KSA in Julijce so bili kar zadovoljivi, glede na to, da se je ljubljanska kotlina, odeta s smogom, komaj videla. Preživela sva spet nekaj prijetnih uric na nama ljubih izletniških točkah.

Danes sem šel preverit napoved vremenarjev, ki so obljubljali sonce na 800v.m.
Ljubljana seveda že dober teden v megli in stopinjami pod lediščem.
Štartam z Žlebov v pomrznjen gozd okrašen z ivjem.Sonca na grebenu Pr´Mamovcu na 700m še od nikoder.Višje proti vrhu pa je že kramežljavo zamegljeno gledal iz megle.Naprej se sprehodim še na bližnji Rog, kjer pod Jakobom srečam še Raša Nesteroviča in soprogo z luštnimi otroci(punčka in fantek).V NBA ligi čez lužo je igral celih 12 let, sedaj pa ne igra več, ker skrbi za male nadebudneže.Pravi, da se tudi v ZDA čez čas navadiš na življenje.Milič pa nekaj še igra, kot moj bližnji sosed.Močnejšega sonca na vrhu tako nismo bili deležni, a prijetna tura le velja.Lp!

Občutek imam, da danes ne boš nič večerjal, ker si se do sitega najedel megle, ampak cilj je pot in kljub vsemu lepe, vremenu primerne slikice. Lp

Danes pa zimski sprehod do Katarine in sv.Jakoba. Sprva sva hodila skozi meglo, nekje od srede poti od Slavkovega doma, pa je posijal sonček, ki je segrel hladna ušesa in roke. Pot je bila nekje pomrznjena, ko sva se vračala pa bolj blatna. Preživela sva lep dan.

Veva da nekateri uživate v gazenju snega ob vzpenjanju v gore,sva pa tudi midva uživala,pa čeprav ne duha ne sluha o snegu.Po vsem kar sva doživela in videla ob poti bi lahko rekla, da pomlad že kuka po bregih Katarine.Celo metuljček cekinček nama je nekaj časa kazal pot.Ker pa je na kolendarju junuar, je severni veter poskrbel,da ne pride ob svoj renome.

Veter je »kuuuul«, pravi moja boljša polovica …in bolj ko zavija okrog vogalov (danes je v Ljubljani baje celo strehe odnašalo), bolj ga vleče ven. Pa mi predlaga, da med opoldanskim odmorom namesto na dogovorjeno kosilo raje skočiva na Jakoba …hm, tudi prav, mogoče bo pa veter odpihnil še moj trdovraten prehlad, si mislim….
Ker od Legastje še nisva šla gor, izbereva danes to pot. Že od izhodišča je lepo zasnežena in tako vse do vrha. Veter je kar pošteno vlekel, tudi v kakšen napihan sneg sva občasno globoko zagazila, gor pri cerkvici pa prijetno zatišje…prav luštno je bilo in po slabem tednu, sem končno spet zadihala…skozi nos

O ti Jakob predragi moj,
spet prišel v objem sem tvoj.
Jutranje sonce je žarelo,
v meni pa veselje je kipelo.
Bilo je tako toplo,
kod bi sedel za pečjo.

Na vrhu Katarine malce posedim
se zvonenju cerkva prepustim.
Po otavi prijetno je dišalo
da me kar v nosu je žgečkalo.
V senci pa dobrodošel počitek
in še kako potreben napitek.

Zvok šelestenja listja sva si zaželela,
tako sva kar na bližnjo Katarino pohitela.

Barvito drevje še vedno navdušuje,
še posebno kadar sonce nad njimi kraljuje.

Prelep je bil današnji dan na Katarini,
spomin nanj naju bo grel v zimski sivini.

Otiv, tudi jaz sem danes občudoval prelepe škrlatne odtenke vseh mogočih nians v modrem nebu, ko sem se vzpenjal z MTB na Osolnik in naprej na Gontarsko pl.Ob morebitnem kakšnem še jasnem vremenu vam priporočam ogled teh poznojesenskih barv.

Otiv na turo se odpravi,
vtise zbira, marsikaj beleži si v glavi.

Motivov lepih, veliko ga zamika,
zato Otiv kar slika, slika . . .

Doma se vsede, čas si vzame,
besede sklada, rimo išče.

Ko se mu utrne, ga razsvetli,
nas z izbornim sestavkom razveseli.

@viharnik sem že mislil,da smo se srečali na Katarini,saj je bilo kar nekaj kolesarjev.

@turbo me veseli,da tudi tebi rima leži.
Hvala za meni namenjene verze.

Lep pozdrav obema!

Na kolturni dan sva jo mahnila kar na Sv,Jakoba !!! Štart pri Legastji,pot lepo shojena,kratka ampak sladka turca!!!

Dva,tri dni po sneženju se ne hodi visoko,tako so včasih rekli izkušeni gorniki in takrat pridejo na vrsto domači kuclji.Včeraj narejena špura na Jakoba,jaz jo potegnem naprej proti Katarini,oz.nad,tam so lepe in strme flanke na sever,pršiča ko prasca,pol pa nazaj zgazit na pot in skok na Jakoba.Tagiju se je precej udiral,ampak je zmogel.Položnejši del pa so šle smuči bolj počas.Danes pa še na Osolnik,kjer mi je noro dobra smučarija pod cerkvijo,super flanka,strma in dovolj široka,da ga lahko nažgeš,Nina pa je ugotovila,da bo rabla še kar nekaj km.,da bo znala smučat,ko imaš snega do kolen...

Pomlad na plano vabi
Otiv v prvo jo zagrabi
kam drugam,kakor v ljubljanski
hribovski hram.
Seveda na Katarino
na eno kavico fino.
Slednja bolj zaradi rime
bolj mi prija kar pride skozi kravje vime.
Hodil seveda tudi sem po snegu
in užival ob čudovitem razgledu.
Od Blegoša do Očaka
tja do zadnjega zasneženega vršaca,
Kamniških planin.

In zopet na Katarino,
za najino "šlank domovino".
Rožice še vedno cvetijo
in tudi gobe se dobijo.
Drugače je kar vroče,
da človeku pijače se zahoče.
Vsem svojim željam sva ustregla
in na koncu še pivu sva podlegla.

Danes krenila sva na Katarino,
preganjat težkih oblakov sivino.
Seveda ni bilo nobenega uspeha,
kaj šele, da bi dočakala sonca nasmeha.
Zato pa še vedno cvetno veselje,
dokler po bregu se sneg ne pripelje.

Danes dopoldne na Katarini stregli so samo meglo, a nič zato, saj razmigati prišla sva si telo. Po cvetočem telohu bi človek mislil da smo sredi pomladi, na žalost je zima, katere vsi nimamo preveč radi.

Ja kje pa je sneg?

Evo ga !!!!!!!, počaki do sobote

Dopoldne skočim na Jakoba od Legastje gor.
Ceste obupno polne vodne brozge (žlabudrov(i)na po starem), tako, da imaš občutek v avtu, da že srfaš s kakšno jahto.V Ločnici je padal zmrznjen dež pri jutranjih -1°C.Višje je bilo po občutku še topleje, saj južen veter prej doseže kuclje, šele potem doline.Gor je bila potegnjena stara smuška gaz, ki je bila zamedena s skoraj 10cm zadnjega snega.Peš se je prediralo čez gležnje sprva z rahlo skorjo, višje pa je verjetno ponoči nastala konkretnejša 4cm skorja, ki te s hojo po celem snegu že precej neugodno reže v noge, čeprav z gamašami.Za mano je prišel tudi eden turaš, ki pa se s smuko ni mogel pohvaliti.Celo moral je parkrat precej paziti s popolno težo nazaj, da ga ni katapultiralo ob zavoju ali, da ni spredaj zahakljal skorjo.Smuka praktično popolna nula.Doli sem bil kakih par minut za njim.Tura na Jakoba je bila zaradi skorje napornejša od običajne.Kako težke razmere znajo biti šele v visokogorju si potem lahko samo predstavljamo.