Sv.Jakob 806m nad Ljubljano

Ja prav imaš Solido.Jaz kolesarim že od l.89 naprej.Sprva z nekimi pol gorci,kasneje po 90 letih se iz Amerike pojavijo izpopolnjena gorska kolesa z brez vzmetenja,Al geštel,Shimano DX oprema,kr ornk zadeva za takrat ko sem dobil v roke Scott gorca.Ta me še danes drži za v mesto z nizkopresečnimi ozkimi gumami pa še vedno leti kot sneta skira.
Pozimi pa res kot si dejal malo razsedlam to zadevo in se prej na krplje,zdaj pa drugo leto zapored preselim na alpin smuči.Lp!

Glede na to,da sem za vikend z motorko na lojtri obžagoval orjaški oreh iz l.77,ki je rinil že v bajto,sem danes izkoristil idealne razmere za turo z gorcem.
Odpeljem se kar na bližnje Toško čelo,ki je bilo že povsem umito dolinskega smoga.Naprej po planoti proti Katarini je cesta skoraj suha z nekaj okraski kupov snega.Nad kopno Katarino pa je bilo že kar poletno toplo in veliko starejših pohodnikov.Takšnega vremena še ne pomnim sredi januarja,ki naj bi praviloma postregel z najhladnejšim vremenom.Zgoraj na Jakobu kot na plaži,verjetno vsaj 10 stopinj topleje kot v dolini.Po krajšem sončenju na vrhu,se hitro spustim nazaj na Toško čelo,kjer srečam prijatelja Jožeta,ki veselo koplje in rihta skakalnico.ja to je tisti kaveljc,ki je prehodil in preplezal že vse 2000take slovenskih gora in večino 1500takov.Ostalo mu jih je samo še 45 od pribl 500.Lep dan,ki se bo kot takšen pojavil šele v pozni pomladi.

Danes spet ena krasna MTB tura na Jakoba!.
Pot od Toškega čela je kljub ponekod ledenim kolesnicam in snežnega poprha dobra,zaradi posutega peska.Vmes je tudi nekaj stajanih luž,katere doseže južno sonce.Nad gostilno Na Vihri-Schwarzmann,pa na cesti vse do sedla leži zbit suh sneg,ki je dobro vozen.Nazaj sem vozil kar po težji sneženi isti poti,ki ni delala težav ob prilagojeni hitrosti v ovinkih.Krasna tura,ki jo priporočam dopoldan,ko se sneg še ne tali,tako,da boste malo manj umazani prišli domov kot jaz danes.

Danes me je Sv.Jakob spet zvabil na njegove zeleno pomladanske kuclje,polne prebujajočega cvetja.
Kot ponavadi štartam preko Toškega čela in naprej po cesti na Katarino.A tam me presune misel,da pri cerkvici Sv.Katarine živi nedavno spoznana sestra redovnica-plezalka,popotnica s kolesom do Provanse v Franciji itd. in bi jo bilo treba vsaj pozdraviti.Pozvonim v župnijšču hiše,nakar me po dovoljenju župnika sprejme Olga v njen dom.Ob domačem melisinem čaju pa govor nanese na plezanje,kjer omeni,da je prosto plezala med drugim v stenah Paklenice že takoj po vojni.V sotesko so jo takrat spustili oboroženi vojaki stražarji,ko je natančno povedala kam se nameni,ime smeri.Takrat je bil tam šele začetek plezanja,saj je bilo še vse zaraščeno,skala pa precej bolj kompaktna kot sedaj,ko vse dol pada.Potem ,ko si je zlomila ob skoku na polici gleženj,sta s soplezalko kleče preždeli noč,naslednji dan pa so stražarji že streljali v steno,ker jih ni bilo dol.Ena varianta ugibanj vojakov je bila,da sta vohunke,druga,da jih je nek takratni manijak v okolici poklal,vendar je nek poba ves zelen,ki je bivakiral spodaj razložil vojakom za kaj gre.Prišel je en omara vojak naproti in jo nesel v prvo vojaško medicinsko oskrbo.Plezala je celo z Šraufom in bila kot pripravnica že izbrana za v Himalajo,katero je nato opustila.Na Katarini pa so tam gori vedno na prepihu ali s severa ali pa juga,snega pa je bilo letos skoraj 70cm.Lepo jo pozdravim in grem po prečnici pod Rogom na Jakoba.Hitro se pripravim za spust,ko na zadnji strmini Katarine srečam mojega soimenjaka,alpinista iz Anapurna trgovine Roka Kovača.Tudi on je bil namenjen na Sv,Jakob.Že na Toškem Čelu pa se ustavim v vrtači skakalnice Gače,kjer sem že prej opazil,da je Jože spet priden in ureja skakalnico že za naslednjo sezono.On je namreč eden redkih,ki je podrobno prehodil že vse 2000 ake in 400 hribov od 550,ki segajo čez 1500m v Sloveniji.Plezal je tudi greben Rušice,Rigljice in do Frdamanih polic z domačinom iz Rut, vodnikom Klemenom Gričarjem.Na delu ture mu je le ta pokazal skalno votlino,kjer je bilo opisanih samo 22 pristopnikov smeri.Ob 7h sta začela s turo v dolini,šele ob 8h zvečer pa sta stala na Frdamanih policah že oba dodobra dehidrirana.Sestopila sta skozi Kačji graben.Po lepem kramljanju s prijateljem na soncu sem še na kratko odpeljal proti domu.

Poti,ki vodijo na Sv.Katarino in naprej na Jakoba je veliko,zato sem danes šel po manj znanem,a lepem dostopu.
Z Ljubljane se peljem preko Motela Medno,kjer po kratkem spustu zavijem v prjetno zeleno ter mirno dolino Babnega dola in Bormesa.Peljem mimo Slavkovega doma še kakšnih 500m naprej,ko se z desne pokaže makadam kolovozna pot.Tu se vseskozi držimo te poti,ki se sprva vzpenja ob potoku,prečka nekaj vikend hiš,se kasneje strmeje vzpenja vse dokler ne pridemo do izravnave pri peskokopu.Od tu nas čaka še nekaj lažjih vzponov in spustov,kjer se že odpre pogled na Katarino.V kratkem dosežemo prve kmetije,kjer nadaljujemo naravnost.Pri zadnjem desnem odcepu,kjer ni hiše zavijemo strmeje gor.Tu nas pot preko najvišje kmetije pripelje do kapelice in vršnega grebena pod Jeterbenkom 774m.Sledi le še kratek lep vzpon in spust in že smo pri župniji Katarina 738m,a Olge tokrat ni bilo doma.Pot na Jakoba od tu naprej pa je MTB obiskovalcem že poznana.Vračal sem se preko Toškega čela,kjer sem pri skakalnici spet srečal Jožeta,ki je že kosil letošnjo novo vzgojeno travo ob prenovi vzletišča in doskoka skakalnice.Prev.32km,povp.hitrost 15,4km/h,čas vožnje 2h 3min.

Po tej poti, kjer si šel gor, se ponavadi peljemo z biciklom dol :-)

Dopoldne je kotlino Ljubljane zagrinjala gosta megla in imel si občutek jeseni.A se ne damo v koš!.Oprežem Garyja in naredim standarden vzpon na Jakoba za dve uri s povratkom vred.
Na Toškem čelu podobno nič od sonca,le sivina.Šele na Katarini,ko se zavije do gostilne Schwarzmann na 740m,se odpre jasno nebo nad mano!.Lepa tura kot ponavadi,razgledi in prijetna tišina ter narava.Kaj bi si želel še lepšega?

Precej zamegljeno vreme z občasnim rosenjem me danes ni spravilo dlje kot do kolesa.
Zapeljem se že po ustaljeni trasi čez Toško čelo do vrha in povratku preko Žlebov domov.Mraz sem čutil le pri spustu, saj za gori motor greje, tako, da so termo oblačila s soft sheelom kar prav prišla.Zgoraj je bila še prava zima in z oblakov je sem ter tja sneženo rosilo.Spust je bil kljub topli obleki kar hladen a še spejemljiv.
Ponovno sem užival na turi, tokrat kolesarski

Le streljaj višje od ljubljanske kotline se hribi kopajo v toplem soncu, zato se kljub 1 Decembru urno podvizam na kolo.
Megla se razkadi že na zadnjem desnem ovinku Toškega čela na 500m.Peljem naprej po planoti in do Jakoba ves čas v prijetnih sončnih žarkih, ob robu ceste pa ogledujem temno škrlatne barve listja, ki je prekrilo gozdove za zimsko spanje.Jakob je kljub delavniku zgledal podobno kot za vikend, parkirišče Na Vihri polno.Razgledi že kar nekaj časa znani z modrim nebom, le proti Avstriji se je kazala že manjša motnja oblačnosti fronte.Na suhi travi oskladiščim še D vitamina in se po isti poti, pri kateri peljem po mrazu le nekaj km, vrnem domov.Krasno pa tako blizu.

Še zadnjič letos se odpravim na kolo Sv.Jakobu naproti.
Zjutraj vozim po ledenih kristalčkih od sinočnjih padavin, zato je pod gumami kar hrustalo.Osončena pobočja so se že topila in tudi meni z vožnjo navkreber ni bilo prav nič hladno.Na Toškem čelu pa se skupina mamc pregovarja koliko potic je katera spekla za Božiča, vmes pa so jih po vsem obilnem obedu prejšnje noči še vedno jedle in okušale.No jaz sem za Božiča le zmerno jedel in tisto dobro.Na Katarino pa skoraj ni človeka, da ne bi rinil z avtom vse do kamor gre, torej do zg. parkirišča nad Vihro.Ljudem je odveč narediti tisti slab 1km peš od sedla Topol in poskrbeti vsaj za prečiščenje prebavnih organov, če že drugega ne.Zgoraj je bilo kar lepo toplo in zpet sem se malo zleknil na suho travo pod vrhom, povsem rezervirano za mene, ker tam spet ni udobja klopc.Za povratek izberem pot čez Toško čelo z vsaj nekaj sonca, ker čez Medno v senci bi precej zmrzoval.Na poti sem srečal samo dva kolesarja, pa še to enega, ki se skozi vse leto zelo pogosto lajha naokoli, mladenič 64let.Krasna in praktična tura od doma.SREČNO 2012!

Včeraj zgodaj popoldne sem izkoristil vreme brez dežja, če ravno sem bil ob povratku deležen nekaj slabega poprha.
Tura je bila klasična z vzponom čez kmetijo Mamovc, prečenje po severni potki do slemena izpod Jakoba, navzdol pa preko Toškega čela.

Oblačno vreme in prenehanje padavin je bilo kot nalašč za ponovno turo na Jakoba.
Turo prevozim preko Toškega čela, Katarine, Jakoba in s spustom v Žlebe ter nazaj preko Medna domov.
Pesek je namočen, vendar luž na poti je zelo malo.Ker je bilo danes prijetno hladno, sem prevozil na kolesu tudi zadnji strm klanec na vrhu Jakoba.Malo pokramljam s prišleki, nato pa preko severne prečke čez kmetijo Mamovec odpeljem v dolino.
Jakob nikoli ne razočara, kaj šele, da bi se ga kdaj naveličal.

Ob prenehanju dežja sem šel na Jakoba sprobat nove gume na MTBju.
Na poti kakšnih večjih luž ni bilo, nekaj megle, razgleda nič.Krožno sem povratek opravil prek Mamovca in Žlebov ter Medna domov.Vseeno sem se, če drugega ne, malo zmigal in naužil čistega zraka.

In gume so se obnesle

Turbo, gume sem vzel enake znamke, vendar drug model Bontrager XR2, ki se dobro obnesejo v težkem naloženem terenu(listje, pesek na utrjeni podlagi in za zbito ilovico)- zaradi vzdolžnih ozkih oblik profila se ta dobro vreže v takšno podlago.Kupil sem v Funsports, specializirani kolesarski trgovini nasproti Mercator center Šiška(Dravlje).Bontrager sedaj nudi popust na svoje pnevmatike +2 zračnici zastonj=40€ dva komada.Prišle so mi prav, ker sem s sprednjo gumo zaradi zlizanosti v resnem spustu prebil že dve duši.Top od plaščev so Schwalbe Nobby Nic Performance, made in Germany, ki so se izkazale v test revijah kot najboljše za vse pogoje vožnje na vseh terenih, seveda nekoliko dražje.Drugače pa za nas navadne smrtnike na MTB, so osnovne Bontrager že ornk zakon.V ovinkih še preveč držiLink trgovine.
http://www.funsports.si/products.php?catId=245#desc

V Ljubljani vreme za sedaj še kar drži s posameznimi kratkotrajnimi plohcami, zato je bila MTB tura na Jakoba kar pametna izbira.
Gor čez Toško čelo, vmes me pred Jakobom poškropi mala plohca z južnim toplim vetrom, zgoraj bolje, spodaj pa me spet ujame iste sorte plohca pri Motelu Medno.Zanimiv spust sem tokrat opravil mimo Slavkovega doma.Super bližnja tura pred deževno dobo.

Za takšna vremena je Jakob vedno prikladna MTB tura.
Vzpnem se čez Toško čelo, vmes na planoti pa opazujem kar s kolesa ob cesti rastoče vse vrste gob.Po tej močvari je v gozdu z gljivami vse podivjalo!.Med meglenim vzponom zavijem že pred sedlom Katarina v desno do kmetije in po travnati cesti do zg. ceste pri Katarini.Tam grem naprej do grebena-počivališča pod Jetrbenkom in levo po makadam cesti prispem do kmetije Kozomer na severni strani.Od tam se kolovoz vije cik-cak skoraj do vrha grebenske rame Jakoba (možno je tam iti zložneje naravnost pod Jakob, kjer v levo zavije kolovoz do križa), nekaj malega je treba tudi peš.Še skok do vrha in povratek čez Mamovec v dolino.

na Sv. Jakobu sem danes tudi jaz gor z biciklom in je turca prov fajna. Srečal sem ene par kolesarjev mogoče tudi tebe vmes ( hehe )

Za drugič se lahk kej zmenmo za skupno etapo tour de katarina

lp

Res je fajn tale Jakob in pristopne poti okoli njega.Pri meni sta bila samo dva pohodnika, za turo pa ni problema v prihodnje, tudi pozimi, če je treba!

Na dan konca temne Kali juge in začetka nove ere človeštva ali zlate Satja juge, ko sem vedel, da fizičnega konca sveta ne bo, sem se brez skrbi podal na MTB turo na Jakoba.
Vzpon je bil ob dobri opravi prav prijeten in ne prevroč, kar imam rad.Snega skoraj da ni več, le kakšen del snežnega ledu se najde po planoti Ravnika in spustu na sever v Žlebe.Ker se vozi po trdi zmrznjeni in s tem kompaktni podlagi, je tura še posebej navdušujoča, če pa sem ter tja zapelješ na sneg pa še toliko bolj.Zgoraj je bilo še precej toplejše, kar sem dobro občutil v povratku spusta v Žlebe.
Želim vam srečen in osebno duhovno ponotranjen Božič ter z novim letom prehod v lepšo in svetlejšo prihodnost, ki jo nam obljubljajo zvezde.