Ferate G. Olivieri / G. Aglio / Formenton / sestop Ra Valles po 407 / Sentiero Olivieri
Tofana di Mezzo in Tofana di Dentro imata tako krasne dostope, da sva jih obiskala tudi letos. Lani sva imela namen prehoditi vse tri ferate in se preko Ra Valles krožno vrniti na izhodišče, a nama je zaprta sestopna pot 407 krepko spremenile načrte. Letos te variante sploh nisva načrtovala, a se je spet vse zasukalo drugače
.
O najinem vzponu na Tofane sem marsikaj napisal v neki drugi temi (
tukaj), zato tokrat bolj na kratko. Ferate G. Olivieri, G. Aglio in Formenton so ene najlepših v Dolomitih in se jih težko naveličaš. Potekajo večinoma na sončni strani, kjer skale žarijo v topli barvi in je vzpon čisti užitek. Hkrati pa so dolge, resne in zahtevne, skratka velik Izziv za vsakega gornika.
Nakaj povsem nepričakovanega pa je bil sestop po poti 407 z vrha Tofane di Dentro. Ravno pri počitku na tem vrhu je iz omenjene smeri prišel gornik s palicami v rokah, midva pa vsa začudena. Zagotovil nama je, da ta pot ni zaprta in da zadaj prihaja še več gornikov. Kratek posvet in odločila sva se za sestop v tej smeri ...
Res sva srečala še nekaj gornikov, enega celo s psom. Izkazalo pa se je še nekaj drugega. Nekaj nižje na tisoče kubikov skalovja komaj čaka, da zgrmi v dolino. V grebenskem delu je namreč široka napoka v dolžini nekaj deset metrov, ki jo bo ena od zim sprožila in krepko spremenila videz tega dela gore. Tudi to ni res, da smer ni zaprta. Iz smeri Ra Valles so postavljena jasna opozorila in kamnite prepreke čez pot, žal pa tega ni iz smeri Tofane. Na kratko ... pot 407 je zaprta in bo tako očitno ostalo še dolgo, sploh, ko se bo odtrgal vršni del. Vpadnica je na spodnjih meliščih, ostali del poti poteka drugje.
Je pa omenjena pot zelo lepa in v osnovi vojaški dostop na vrh. Je neverjetno dobro speljana in marsikdaj sva se vprašala kod in kam
. Na nekaterih težjih mestih pomagajo jeklenice, drugje previdna hoja. V vršnem delu je pot že sedaj marsikje podrta in na novo uhojena, pozna se razdiralna moč strel. Usoda poti 407 je neznana, midva pa sva na njej vsekakor uživala
.
Proti koči Rif. Pomades sva se vračala po še eni zanimivi poti z imenom Sentiero Oliveri. Ta je na licu mesta označena kot ferata in kar prav je tako. Prehodi niso enostavni, so pa večinoma varovani. Jeklenic je veliko, tudi lojter, okolje resno in tako vzdušje ne popusti vse do melišča tik pred kočo Rif. Pomedes. Tu sva tudi zašpilila klobaso in se v najvišji prestavi vrnila na izhodišče pri koči Dibona.
Koordinate izhodišča ( koča Rif. Dibona ) : 46.532784, 12.070125