Nedelja,5.2. Pokončanem smučanju v Trbižu,se odločim še za en popoldanski vzpon.
Izhodišče je pri odcepu za Mangart,kjer je toplih -8 stopinj.Pot me pelje po mangartski cesti do plaza Stožje,kjer zavijem levo vhrib in nato v gozd.Snega karnekaj,če ni stare skorje je pa napihana moka.V gozdu se razmere še poslabšajo.Ponekod gazim do kolena,drugje mi drsi zaradi listja...Ko prispem nad gozdno mejo si mislim,zdaj pa bo,zdaj bo sneg trd.Pa ni tako.Prekrito ruševje z mokastim snegom me karnekajkrat posrka vase vse do vratu(pa nisem majhen
).Tako se borim dobrih tristo metrov dokler nepridem pod skalo.Sledi počitek,čaj,čokolada in nadenem si dreze za plezalni del.Od tu naprej je srce kar pelo od idealnih razmer.Do vrha je sledilo kombinirano skala-led,skala-sneg in nakoncu spet sneg.Na vrhu me že lovi mrak.Termometer pokaže -18,ena hitra slikca in brž nazaj.
Pri sestopu so mi delale družbo snežinke,luna pa je nadomeščala naglavno svetilko. popolen dan