Včasih te mora kdo vzpodbuditi, da greš v takem, ne prav lepem vremenu na pot. Je pravila včeraj znanka, da je hodila skozi zimsko pravljico, ko se je vzpenjala po tej poti na Tošč. Pa sem bila malo v dvomih, če ni mogoče pretiravala, a hkrati dovolj radovedna, saj lepo ne čaka dolgo. Pa se je izkazalo, da je imela povsem prav, in da se je splačalo malo potruditi kljub rahlemu rosenju v začetku.
Sem ji hvaležna, sicer naju danes tu sigurno ne bi bilo. Pa bi bilo to doživetje za vedno zamujeno, dnevu bi pa nekaj manjkalo.
Na poti sva srečali le eno večjo skupino moških pohodnikov, pa sem hudomušno pomislila: lej, kako velika družina so, no malo razširjena
.