Turn pod Razorjem

Čestitke! In, kje je skupinski posnetek?

čestitke...leeeeepo

Zanimiva špica

Hvala!
Za skupinski posnetek je na vrhu bolj malo prostora!

Ker je bilo poleti manj časa za brskanje po forumu bom tokrat opisal še en vzpon, čeprav je že štiri mesece po opravljeni turi na TURN PO RAZORJEM.
S kolegom sva prehodila že praktično skoraj vse dvatisočake, nekaj težjih pa je nama le še ostalo in med njimi je bil tudi omenjeni TURN.
Po pripovedovanju nekaterih gornikov in nekaj fotografij sva le prišla do informacije kje se ta špica nahaja.Res ima resnično divjo podobo, je pa zanimiva za zbiralce dvatisočakov a se nanjo povzpnejo le redki.
Glede na to, da skrbiva za stalno vzdrževanje kondicije sva verjela, da to zmoreva.Ob pomoči bolj izkušenega plezalca-alpinista, sva se odločila, da to izpeljeva.
Ko sva dobila pomoč v izskušenemu 60 letniku, smo jo 12.julija 2016 mahnili iz Vršiča po poti za Razor do zatreba Mlinarice.Pred odcepom za Razor smo se usmerili levo po brezpotju-melišču v smeri TURNA.To melišče poznajo predvsem turni smučarji kjer se da v dobrih zimskih razmerah smučati do cestarske hiše na vršiški cesti.
Po slabih 3.urah smo prišli do škrbine TURNA, jo obšli in pogledali na krniško stran (vzhodna stran).To je bilo tudi izhodišče, da smo se pripravili za prvi raztežaj, ki je meril cca 30 m višine.Stopnja zahtevnosti se je začela z II. nato pa čez kamin vse težja od III.do IV. do prvega stojišča.Ob krajšem počitku in pripravi na drugi raztežaj (spet 30m) smo nadaljevali s plezanjem, ki pa je bilo bistveno težje. Tu se stena TURNA postavi pokonci, zahtevnost plezanja pa ne popusti in se giblje enakomerno z IV.stopnjo. V obeh raztežajih je nam uspelo dobiti le en star klin in eno pomožno vrvico na stojišču od naših predhodnikov, ki pa jih ni moglo biti veliko.
Ob srečnem sestopu (dva spusta z vrvjo) so se nama zasvetile oči pa tudi najin pomočnik je bil vesel vzpona, saj je bil tudi on prvič na TURNU POD RAZORJEM.

NAJ POVEM ZA KONEC ŠE TO, DA SMO PLEZALI NA TURN TRIJE PENZIONISTI V STAROSTI 69, 67 IN 60 LET, ( SKUPAJ 196 LET) ZATO JE USPEH ŠE TOLIKO VEČJI IN HRATI DOKAZ, DA SE DA TUDI V TEJ STAROSTI MARSIKAJ PREMAGATI, ČE JE VOLJA, TELESNA PRIPRAVLJENOST IN PA SEVEDA ZDRAVJE KAR JE PREDPOGOJ IN TEGA SE GORNIKI NAJBOLJ ŽELIMO, SAJ SE NIKDAR NE NAVELIČAMO GLEDATI NAŠIH NAJLEPŠIH VRŠACEV.
Čeprav je nas pri vzponu na TURN ovirala megla, bom naknadno poslal nekaj fotkic, ki pa ne bodo najlepše zaradi slabih pogojev v naravi. Lep pozdrav Jure.

Če je omenjeni stari klin na polički pred lusko v drugem raztežaju, tiči tam samo tri leta.
Ti "jeseničani" iz Igluja se torej hitro starajo.
Sta pa še verjetno na vrhu dva klina od prvih naših pristopnikov, J.O. in J.V.

Omenjeni klin pa potem res zna biti vaš, nismo se trudili, da bi ga izbijali, za druga dva pa priznam, da sem že pozabil-
Lp J.

Vse spoštovanje in čestitke ob osvojitvi te špice, tudi Dragovi ekipi izpred treh let. Očitno je ta vrh rezerviran le za zrele može. V Juretovem primeru bi dosegel ¨normo¨ šele čez 5 let, tako, da imam še veliko časa

Včeraj smo se povzpeli na ta čudoviti vrh, ki nas je navdušil. Naši prsti so še vedno zmrznjeni Štart je bil na Vršiču, pod Turnom pa smo bili čez približno 3 ure. Naša največja težava je bila dostopna grapa, ki je bila posuta s tanko plastjo novega snega. Nekaj ​​sonca smo ujeli tudi na sedlu pod Turnom, vendar je bila sama skala Turna v senci in zelo mrzla. Prva dolžina je bila v redu, skala hladna in malo posuta s snegom, malo krušljiva pred zgornjim kaminom. Tam nas je prestrašila druga dolžina, ker smo videli, da je tudi ona posuta s snegom. Nismo čakali dolgo, ampak takoj smo začeli drugo dolžino, ker so nam zmrznili prsti na nogah in rokah. Kadar smo hoteli postaviti frenda v skalo, smo tam našli klin. Druga dolžina je precej krušljiva, še posebej srednji del, kjer so nam v roki ostale skale v velikosti pesti. V skali smo našli 3 klina, od katerih smo uporabili 2. Na vrhu je štand za absajl in po hitrih dveh slikah na vrhu smo absajlali dol. Vidi se, da sta na vrhu dve nove zamke, zato nam ni bilo treba zapustiti ničesar svojega zgoraj. Po drugem absajlu smo se vrnili po torbe, si nadeli dereze in na soncu stekli dol do Mlinarice Lep dan v Julijskih Alpah, kjer ni veliko ljudi ... vzpon bomo morali ponoviti, ko bo vsaj malo topleje

Blagor vama.
Vama privoščim.

Super sta obdelala ta špic, Antonio. Vsekakor ima vzpon nanj toliko večjo težo, ker sta ga izvedla v mrzli in celo zasneženi skali. Zame osvojitev tega lepotca ostaja le pobožna želja.
Srečno še naprej!

Drago, hvala za prvi opis, ker smo lažje opravili ta vzpon Tone, ne dvomim, da bi v pravi ekipi ta vzpon za tebe potekal brez težav

Čestitke za (avan)turo, se pa obenem sprašujem...????...kdo v tej državi je nor???

op. p. sem ravno "nasajen", ker sem se vrnil z lokalnega kuclja, pa še ta je v sosednji občini, ker v JA, KSA, KA, "državanedej", še na Krim ne upam, glede na to, da so včeraj, bojda še na Orlah "sikal", danes pa po Tivoliju in Rožniku!!!!!!, kjer so mi živce strenal motokrosisti!!!..

p.s. pa sam en pir sm hotu, v miru, spit

Dr.ejči tudi jaz se to sprašujem......

Drugače pa Shkaro čestitkeeeeee

Super Filip&Antonio
Srečno

Po Majstorsko

Čestitam !
Mojstra gibanja v gorah in umetniške fotografije.
Srečno !

Hvala vsem ... nisem nameraval izpostaviti trenutne teme zdravstvene politike, ampak sem hotel pokazati Turn pod Razorjem, kako smo ga imeli čast videti in preplezati. Iskreno upam, da se bodo trenutne razmere umirile in boste vsi lahko uživali v svojih čudovitih hribih ... in mi z vami