V katere hribe grem lahko s psom?

Tudi za pse se lahko nabavijo posebni čevlji za v hribe: http://www.gore-ljudje.net/novosti/47122/, vendar ga je treba na to privadit: http://www.genspot.com/video-8193/novost-cevlji-za-pse.aspx.
Imam znanca, ki mu je šla hčerka pred leti v višje hribe skupaj z vodljivim psom. Psa je vodila na vrvici. Spodrsnilo mu je, ona ga je hotela zadržati, vendar sta oba padla v globino in se ubila. Meni so primerni pohodi s psom samo na nižje hribe kot so npr. Pohorje, Pokljuka. Verjetno to ni mnenje, ki ste ga pričakovali, bodo pa ljubitelji psov z dobrimi izkušnjami povedali še svoje.

Nič nimam proti spremljanju psa v gore, vedeti je pa tudi treba, da včasih nastanejo težave.
Moj dolgoletni sopohodnik je z nemškim ovčarjem prehodil velik del K. S. A. Je pa doživel tudi, da ga potegnil in bi kmalu oba končala nižje, da se je obrnil in 4 ure šel naokoli, ker se je pes ustrašil prepadnosti. Ko je bila megla je šel, ker ni videl prepadnosti poti - ko je bilo jasno ni šel na noben način. Oba sta pa tudi doživela veliko lepih trenutkov v gorah. Naštel sem dva izrazita primera ,ki se ju spomnim, ko mi jih pripovedoval na skupnih poteh.
Lp

Jaz brez psa ne grem v hribe. Ne grem visoko, na Triglav sigurno ne, hribih, Ratitove, Vogel, Vogar, Viševnik, Porezen, Rodica...

Mene psi ne motijo,saj so naši sopotniki v življenju,...
Se pa spomnim nekaj let nazaj dogodka,ki ga je napisal medo*,..
In tam kjer ni pašnikov gre tudi naša z nami.
Na Pokljuko pa je recimo ne vzamemo nikoli,saj je tam povsod veliko govedi in ovc na paši.In še pri tako socializiranemu psu nikoli ne veš,kaj bo naredil in kako bo reagiral,končno ima le "kosmata ušesa".
Recimo na Snežniku ni paše in tja ga res lahko vzameš s seboj.Pa na Nanos recimo tudi,...
V Kamniških alpah skoraj povsod pasejo in tam je res bolje biti previden,pa verjetno še kje.

Ja, kar se živine na paši tiče, je treba biti res previden. V Avstriji so imeli letos že dva napada krav, ki sta se končala z resnimi poškodbami ljudi, izzvalo pa ju je lajajnje psa.
Sama sem bila že velikokrat v gorah s psom. Pred leti sem imela nemško ovčarko s katero se je dalo kamorkoli. Ni imela strahu pred prepadi, brez težav se je vzpenjala po lestvi... Pa še malo mladostne zaletavosti in sva marsikaj preplezali. Sedaj bi to vsakomur odsvetovala. Sicer je seveda največ odvisno od sreče ali smole, je pa res, da je hoja s psom ob jeklenicah, klinih in po izpostavljenih poteh izzivanje. Iz opisa vsake poti v vodnikih se brez večjih težav lahko razbere ali je primerna ali ne.
Pa še to: vse bolj spoznavam, da je za gore veliko primernejši manjši kot pa večji pes - če se kdo odloča za nakup, naj ima to v mislih. Sedaj imamo višavskega terierja in mislim, da je idealen pes za v gore.

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=10001&id=587&stran=1

kar nekaj packanja po forumu,ampak mogoče bo tudi kakšna dobra ideja in namig

pa srečno obema

V hribe me če se le da spremljata dve zvesti prijateljici. Zlata prinašalka Ajka in beglca Tira. Včasih ko tura zaradi težavnosti z njima ni izvedljiva tako protestirata, da bi najraje ostal doma ali pa se odločil za lažjo turo. Ture je treba izbirati psom in nam primerno težke. Moje psice sta med sabo povsem razičnih karakterjv in tudi sposobnosti. Ajka se ne boji prepadov. Pomoči skoraj nikoli ne potrebuje. Če ne zmore dela poti si poišče sama prehod drugje. Manjša Tira pa je ravno nasprotje tega. Brez pomoči težjih delov poti ne zmore. Za takšno pomoč pa je potrebno obilo previdnosti in znanja, saj psi niso ljudje in zato nikoli ne veš natanko, kako bodo reagirali v določeni situaciji, pa če jih še tako dobro poznamo. Problem so bolj sestopi kot pa vzponi. Problem so strme prepadne poti, ki se cikcakasto vzpenjajo, zaradi kamenja , ki ga psi med hojo prožijo na pohodnike pod njimi. Pei težjih turah nikoli na turo brez za to potrebne opreme. Brez oprsnice skoraj ne gre, ker če ima pes samo ovratnico mu jo ob močnejšem potegu lahko snamemo in pes bo padel v globino. Samo varovanje psa je zato včasih veliko težje kot človeka, sploh v zimskih razmerah. Je pa zato njihova družba vredna tega. Včasih bi bil v gorah namreč veliko raje v pasji družbi kot pa …. Glede stikov psov z drugimi živalmi pa menim, da če je pes pravilno dresiran-socializiran prav gotovo ne bo nobenih problemov. Pa veliko prijetnih tur vsem s psi ali brez njih. Lep pozdrav izpod lepe Mozirske planine, Janez.

Kako pa je s psi v planinskih kočah? Je večinoma dovoljeno za pse?

Ne, večinoma NI dovoljeno, morda le izjemoma kje.

Tudi naš dalmatinec gre povsod z nami, sicer pazimo, da ne gremo ravno po najbolj prometni poti, kar se pa živine in ostalega tiče pa ni problemov, se ničesar ne boji. Ima pa za v hribe posebne čevlje, da ga pozimi ne zebe v noge, poleti pa ga ne režejo ostri kamni.

JTrogar čudovite fotke! Še veliko lepih tur v dobri družbi!

Zame je najboljša družba v hribih kaka lepa in izkušena punca. Pa tud s prenočiščem v kočah nimam težav...

Posredno se na navedeno temo nanaša zanimiv članek z naslovom "V gore s psom" avtorja Borisa Štuparja, ki je objavljen na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije (http://www.grzs.si/?MenuID=5&NewsID=413&Arhiv=2). Sicer ne odgovarja na zastavljeno vprašanje teme v tem forumu, vendar so navedeni številni koristni napotki za tiste, ki imajo radi na svojih turah ob sebi štirinožne prijatelje.