Velika glava, Veliki Konj, Zadnjiški Ozebnik ...

Po jutranji kavi urno iz Zadnjice do Loga in nad muzejem po poti Gmajna. Ko se slednja obrne v desno in začne spuščati, nadaljujeva naravnost in kmalu se priključiva markacijam skozi Trebiški dol. Nisva se jih še dodobra navadila, že jih zapustiva na mestu, kjer prva stezica zavije levo. Slediva ji do planine Trebiščina. Od tod naprej je bolj tipajoče, dokler se na lepem ne pokaže mulatjera, po kateri dospeva do kasarn. Naprej stopiva na Veliko glavo (precej ruševja; večkrat sem slišala, da je neprehodno, a nekako sva prišla z ene strani na drugo čez vrh ), nato nadaljujeva direktno na Velikega Konja (ruševju se da večinoma izogniti in čisto spodobno pristopiti) in sestopiva na drugo stran po grebenu, ki vodi proti Ozebniku. Z njega je grebensko nadaljevanje mestoma krušljivo in izpostavljeno. Vzpon s sedelca na 'Nad Kopiščarji glave' nad Ozebniško planjo je enostaven, medtem ko pogled na Veliki Vršovec razkrije isto kot Google Earth - morje ruševja. Vrneva se čez planjo na greben Konj-Ozebnik in po potki sestopiva na sedlo Čez dol ter malo po lokalni bližnjici in malo počez doseževa cesto pod Utrom. Nadaljevanje do izhodišča bi bilo precej nezanimivo, če ne bi zavila še do slapa Pinja in šele nato primaširala do zasluženega zavitka - hvala za pogostitev, zavitek je bil božanski.