Ker sem šel v petek le do Mickine bajte (nedelovanje nihalke), jo danes mahnem gor še z večjim zagonom. Dodatne opreme nisem potreboval, razen seveda obveznih suhih cunj, ki sem jih tokrat zamenjal ob topli peči v Jarškem domu. Spet sem jo rajši ubral čez Pirčev vrh, saj ta stezica ne rabi toliko pozornosti in previdnosti, kot čez Pasje pečine. Vetra in meglic v bližini ni bilo, kjer je bil led, je bil pa zares tisti, tapravi. Nihalka polna, do Calcita pa na štop.