Velika planina

včerajšnji panoramski posnetki Velike planine

Po dolgem času spet gor. Razumljivo, da v ponedeljek in ob slabi vremenski napovedi ne more bit drena. No, jaz ga ne pogrešam. Malo več snega se začne pod Mickino bajto, višje bi marsikomu prav prišle verižice. Snega tudi na vrhu ni veliko, večinoma je spihan, sem pa med Domžalcem in Gradiščem doživljal prave zimske razmere. Tik pod Zelenim robom sonce, veter se je umiril, na momente je bilo prav toplo.

Ob vikendih sem redko gor, no, danes pa je tako naneslo. Izpred Calcita štartam v jutranjem hladu, prvič letos v dolgih rokavih. Pomrznjena podlaga, ki omogoča dober odriv, se je spremenila v drsalnico že četrt ure nad Primožem, zato je bilo treba stopat ob stezici, ki so jo zgladili predhodniki. Višje je bilo snega na srečo več, nad Mickino bajto je hoja spet pravi užitek. Pri Lidiji se ustavim na tavelkem čaju na suhi klopci pred bajto. Sneg je na planini spihan vse do Gradišča. ko se preoblečem, si na copate nadenem gamaše, ki so mi prav prišle šele pri spustu z Zelenega roba proti Šimnovcu, kjer je snega do deset cm. Moja prevoznika sta bila točna, (nihalka, avtobus) tako da ob 12.20h pri Teranu že srebam kapučin.

Včeraj se kljub turobnosti spet podam gor. Polurno zatočišče mi je nudil Črnuški dom, čaj imajo še vedno zelo okusen. Snega je kakšen cm več kot zadnjič, tokrat opremljen s himalajskimi očali, kapo in rokavicami. Ker sem prispel na Gradišče malce prezgodaj, sem se ustavil še na Zelenem robu. V tavelkem avtobusu sem do Calcita edini delal šoferju družbo.

Stanje snežne odeje danes praktično nespremenjeno, razen tankega nočnega poprha. Nad 1300 prelestna modrina, vendar brez kape in zimskih rokavic (vsaj zame) prehladno, čeprav je bil veter minimalen. V Jarškem domu Lidija poskrbi za prijetno domačnost. Razen nekaj pohodnikov s smeri Jelševega konfina (10€ parkirnina) je bila planina bolj malo obiskana.
Tudi tokrat nekaj sličic.

Tone, lep dan tam gori in res lepe slikce.

Hvala, Jure! Ja, zdaj že kar nekaj časa slikam s telefonom, se pa drugo leto baje obeta še bolj izpopolnjen Samsung, ki se bo po kvaliteti že močno približal fotoaparatom.

Včeraj večurni sprehod po snegu nad oblaki pod modrim nebom in soncem s čudovitimi razgledi na vrhove. Snega ni veliko, a dovolj za prijetno škripanje pod nogami. Obiskovalcev bolj malo in zato več tišine, ki šepeta.

Po vremensko slabem petku je prišla super sobota. Najkrajši dan v letu je bil tokrat samo na papirju, saj je ves čas gospodovalo sonce.
Pred Calcitom sem komaj našel prostor za avto, toliko ljudi je šlo nasproti lepemu dnevu. Vendar samo do Primoža, saj skupaj z žičničarjem, kelnarco in šoferjem avtobusa nisem videl več, kot trideset ljudi. Na planini božansko, če si malce izbiral pot, nisi rabil ne gamaš, ne derezic. Pri Lidiji obvezen tavelki čaj, preoblečem se kar za pečjo, saj je gostilna prazna. Po planini skoraj letni sprehod, kar strah me je, če se bo nadaljeval tak trend zim, kaj bo čez dvajset, trideset let V času moje mladosti je bila trava pod snežno odejo med novembrom in aprilom in to na polovični višini tega hriba.
Oba voznika do Calcita sta bila usklajena, ob 12.20 sem že ob kapučinu na moji priljubljeni točki.

Tone, krasno kot vedno!

Hvala, Boštjan! Letos sva se bolj malokrat uskladila...

Tone, krasne fotke, hudomušni komentarji kot vedno. Skratka, si ikona Velike planine!