MALI+VELIKI PEČOVNIK
Včeraj sva zavila v dolino Kokre in naprej proti Komatevri. To sva naredila sicer že lani jeseni, a takrat se nama je pot zaradi plazu na cesti prav hitro ustavila. Materiala na cesti je bilo po 4.avgustu tam tako veliko, da so za sanacijo potrebovali kar štiri mesece, vsaj tako dolgo je bila menda cesta zaprta. Takrat sva se odpravljala samo na ogled lehnjakovih slapičev, včeraj sva se pa odločila, da dolino prehodiva kar v celoti, oz. do kraja ceste, to pa je do ruševin nekdanje stražarnice na meji. Do tu bi šlo celo z avtom, a so na delu ceste od lovske koče dalje na cesti drevesne ovire.
Parkirala sva torej precej nizko, saj naju je zanimala cela dolina, ne le Pečovnik. Čudila sva se lepim pogledom, ki so se odpirali že spotoma s ceste, in se stopnjevali, ko sva se približevala lovski koči Stanič, kjer je pa prav nebeško lepo. Ja, lovci res poznajo take kotičke. Pri ruševinah nekdanje stražarnice pa sva ujela prijetno stezico (no, nekaj je bilo tudi podrtega drevja) in kasneje ob mejnem grebenu prečila proti Pečovnikoma. Pod V. Pečovnikom sva malo lahko stopila še na sneg, a sva morala s poti. Čudoviti razgledi na vrhu, mejni kamen nosi tam št.251. Pogledovala sva tudi proti Plešivcu, a sva ga odložila za naslednjič, saj se bova tako bolj sigurno odpravila na to pot ponovno.
Vračala sva se sicer po isti poti, a ne povsem. Vmes sva ubirala tudi bližnjice, se spustila mimo zapuščene domačije v Komatevri, prej sva malo dalj hodila tudi ob mejnih kamnih.
Res prelepo in kljub nedelji na poti nisva srečala nikogar, le s par domačini sva v nižini poklepetala in to je bilo o srečanjih vse
.