“Hitro lahko gre kaj narobe” predvsem takrat, ko hodimo po gorah po gps sledi. Če nismo pripravljeni hoditi brez tega pripomočka, tudi s tem ni varno. Predvsem v strmem svetu!
Tisti, ki pa so v začetku hodili po teh potkah, so tudi morali najprej poiskati prehode, jih s hojo utrditi in po potrebi kje zavarovati.
Sem pristaš hoje po brezpotjih, predvsem zaradi tega, da se “poti” ohranijo, čeprav marsikje domačinom to ni všeč, ker se bojijo množičnosti. Saj vidimo, kaj se dogaja na frekventnih točkah.
Internet je danes oglaševalec teh poti, kar je dobro, pa tudi slabo, ker tja pritegne marsikoga. Tudi tiste, ki za to niso pripravljeni.
Brezpotja in grebeni so bili včasih predvsem domena starejših in izkušenih. Sedaj pa želijo mladi zajemati z veliko žlico vse že takoj na začetku, namesto, da bi najprej spoznali gore po markiranih poteh. Zakaj jih potem sploh imamo? Ne vem, s čim se bodo motivirali za hojo v gore v starosti, če bodo že sedaj vse opravili. Če pa jim markirane poti niso dovolj, je pa tu alpinizem. Brezpotja naj bodo sladkorček za starost. Brez gps-a.
Da ne bo pomote, nisem nasprotnik novitet. Večino poznam, vendar vsega ne sprejemam.