Osamljeni greben Vette Scabre tvorijo trije izrazitejši vrhovi. Mi smo se odločili za najvišjega, zahodnega.
Za obisk teh res osamljenih gora nas je navdušil opis v Planinskem vestniku 12/2014.
Avto smo parkirali ob Rabeljskem jezeru, tam kjer je razstavljen top, čez cesto pa je izposojevalnica desk za jadranje.
Le 20 m vzhodno od tega parkirišča se prične pot, ki nas vodi strmo ob šumečem potoku.
Nekje na višini nekaj čez 1300m pridemo do vodnega zajetja, kjer smo potok prečili (spolzko). Nadaljevanje v gozdu je bilo težje, pot smo nekajkrat izgubili, a jo potem spet našli. Ko smo prišli nad gozdno mejo, smo se znašli v idilični krnici.
Nad krnico kraljuje greben Vette Scabre. Iz krnice se lepo vidi skalni trebuh, ob kateremu vodita poti na vrhove. Grapa na levi strani tega trebuha pelje na nižji vrh, desna grapa pa proti najvišjemu. Mi smo se odločili za višji vrh.
Grapa po kateri smo hodili je bila precej podrta. Višje smo našli nekaj res starih klinov v skali, pod vrhom pa zavili desno in prilezli na travnat in z rušjem porasli svet. Do vrha grebena je le še nekaj minut.
Na vrhu si seveda vzamemo čas za razgled proti Kaninskim goram in Visoki Beli špici. Ogledamo pa si tudi nadaljevanje proti vrhu, ki ni tako daleč, vendar povsod poraslo z gostim ruševjem.
Se sledi nekaj, kar bi lahko imenoval pot, a rušje je to pot preraslo skoraj povsod. Do vrha je nekaj manjših hribov, med njimi pa so skalne škrbine.
Kar precej časa nam je pobral ta boj z ruševjem, a na vrhu smo bili res veseli lepih razgledov.
Nazaj po isti poti do idilični krnice, potem pa smo našli pot ki pelje proti škrbini -Forc. delle Cenge, torej proti škrbini med Vette Scrabe in Visoko polico. Prav na sedlo nismo šli, smo si pa vzeli precej časa za uživanje ob potočku v čudoviti krnici pod tem sedlom.
Nazaj smo šli po poti 656 ki pelje proti Rablju in nekje na višini 1330 m zavili na pot, kjer smo se zjutraj vzpenjali in se vrnili do Rabeljskega jezera.
Predel, ki smo ga obiskali je res samoten, divji in lep. Verjetno je večja verjetnost, da bomo zadeli kak dobitek na Lotu, kot tu srečali še kakšnega človeka. Pravzaprav je čisto prav, da poti na te vrhove niso markirani.
Slike:
http://www.petersfoto.si ali:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2015-08-31