Pravijo, da je petek, 13.tega nesrečni dan. A ta petek ni bilo tako, zame je bil nadvse srečen dan
.
Stati na vrhu tako čudovite gore, kot je Visoka Bela špica, je kot zadetek na tomboli, saj ne moreš verjeti, da si med tistimi izbranci, ki so stopili na njen kraljevski vrh. Od vseh strani čudovita, lepa, drzna in še malo nazaj skoraj nedostopna. Zato je veselje na vrhu toliko večje.
Je bila dolgo zaželena in občudovana, a načrtovana le kratek čas. Se je moralo poklopiti vse: druščina, vreme, prosti čas.
Smo se zbrali ob dogovorjeni uri na parkirišču pri mostu in se ob žuborenju vode Belega potoka povzpeli mimo Brunnerja do bivakov Gorizia, kjer smo si res vzeli čas za počitek in občudovanje. Že prej smo se pa ozirali proti plezalcema v Severnem razu VBŠ in nekaj časa spremljali njun napredek. Tone je poznal vse detajle, saj je bil le dva meseca prej v njuni smeri.
Okolica bivakov je nepopisno lepa, da te kar zamakne, bi kar sedel tam in užival. Občuduješ kozoroge, ki radovedno postopajo prav v bližini, gamsi so se brezskrbno pasli malo višje.
Smo se tu razdelili, mi trije smo šli proti sedlu pod VBŠ, Tadeja pa proti Krniški škrbini.
Na Zg.škrbini Belega potoka smo se odločili, da se kar opremimo z vsem kar imamo, saj je bilo nošnje na hrbtu že dovolj. Pa je bila to edino prava odločitev, saj se stena včasih postavi kar precej pokonci, zato je bilo veselje ob zadnjem sidrišču, ko stopiš na rob travnate oaze, toliko večje.
Iz sence stopiš na sonce, svet se ti odpre in le še nekaj sproščenih korakov (vsaj zdelo se mi je tako
) do razkošnih pogledov, ki so v petek segali prav do zasneženih Visokih tur.
Sreča ti vzame dih, besede so enostavno odveč. Ko gledaš na svet okoli sebe z vrha VBŠ, se ti zdi, da ti je bilo nekaj podarjenega, kako ne, saj je še malo nazaj živelo le v sanjah.
Pa je bilo potrebno tudi sestopiti, to smo opravili s spustom po vrvi, saj je to v tem svetu najbolj varen način. Tura je namreč zaključena šele takrat, ko spet stopiš na škrbino in se lahkih nog spustiš po melišču.
Da je bila tura dobra, smo se strinjali vsi in ji nazdravili v gostišču pri Rabeljskem jezeru. Še Rabeljske špice so v petek bolj žarele kot običajno
.