Zjutraj najprej zadrega s parkirnino. Kot običajno, bi se splačalo peljati do Voj, ker (še) ne kasirajo. Če avto pustiš na spodnjem parkirišču je ura €, ali 8€ cel dan... Vzgojno. Najprej sva si ogledala korita Mostnice, res lepo, veliko vode je. Spila sva kavico na Vojah, dobro turško. Potem sva se po cesti vrnila nazaj na izhodišče za Vogar in šla še do tja, pot je proti vrhu še nekoliko snežena, a nič ne moti. Dom zaprt, edina obiskovalca sta rekla, da naj bi bil odprt 1. maja, če bodo našli oskrbnika. Utrip danes je poleg poti in sopotnika pospešil še en dogodek: KOSMATINEC je za nama prečil markirano pot malo pod Vogarjem, na planini, kjer so male hiške. Ravno sem se obrnila, da slikam planino v celoti, ko je prihlačal iz gozda, prečil pot, morda celo pogledal proti nama in se na drugi strani mimo hiške spet spravil izpred oči.Za bližnjo sliko sem bila seveda prepozna. Na povratku sva nedvomno videla njegove stopinje. Drugače pa,priporočava...