Včeraj je bil kar pravšnji dan za dokončanje tega izleta, saj kar ni dokončano, dela dolg
. Vremena lepega sicer ni bilo, a smo na kraju ugotovili, da smo naredili dobro turo. Premagati je bilo potrebno kar hudo strmino po drsečem listju, vsak se je reševal po svoje, tako da smo rekli, da se vračamo po drugi poti. Prav hitro smo odkrili majhne roza zastavice, ki so kazale smer dražgoškim pohodnikom, nam pa prav tako, zato smo jim rade volje sledili. Ta pot gre nekako po robu in nam tako omogočila tudi pogled nazaj na Vratni rob.
Na pot markacij smo tako stopili šele na vrhu Dražgoške gore, od koder smo se spustili po skrajno desnem odcepu nazaj do izhodišča in tako naredili prav zanimiv krog.
Dobri turi smo pa nazdravili v brunarici pod Dražgošami, ki je s svojo domačnostjo prav prijetno presenetila
.