Vztrajna megla v osrednji Sloveniji naju je že drugi dan popeljala na Primorsko. Tu je bilo sonca na pretek, a vreme nama je kljub temu pokazalo zimske zobe. Začelo se je že na avtocesti, kjer je termometer v le nekaj kilometrih pokazal temperaturno nihanje od plus 7°C do -6°C. Neverjetno

.
Parkirala sva v Matavunu ob glavni cesti, na srečo tik ob planinskih smerokazih. Na srečo zato, ker je tam tudi tabla o neprehodnosti soteske Reke. Ta je bila del načrtovane krožne poti in ni mi preostalo drugega, kot vse skupaj definirati malo drugače. Temu primerno sva se na Vremščico odpravila po SPP1 mimo letališča Divača, nato dolgo ob železnici in kasneje po golih pobočjih na greben. Tam je tako pihalo, da naju je mestoma kar premetavalo in to kljub napovedi o šibki burji. Ta napoved ni kaj dosti držala, saj so čez dan celo zapirali vipavsko avtocesto

. Na Vremščici pa začuda le rahla sapica.
Spustila sva se v smeri Dolnjega Ležečega in kasneje zavila proti Famljam. Tudi tu je bilo opozorilo o zaprtosti soteske Reke, zato je bilo edino logično nadaljevanje čez edini most v bližini. Ta naju je povedel proti Škofljam in še kasneje proti Matavunu. Vremensko zelo zanimiv krog je bil s tem zaključen in sledila je le še vožnja v megelno sivino. Več v foto-zgodbi …
Koordinate izhodišča (Matavun) : 45.6629731N, 13.9907336E