Včeraj po lepe razglede na Vrh nad Gracijo. Pogledi ne zaostajajo za Lanževico nič, celo v prednosti so, ker se z nje lepo vidi mogočno njeno pogorje. Oba vrhova sta danes sicer samevala, ni bilo videti svežih sledi. Je prav neverjetno, kako čudoviti so pogledi na vse strani, ni strani, ki ne bi privlačila pogleda. Po krivici je zapostavljen njen vrh, pa še mogočno ime ima. V bližini pod njenim vrhom, je prav sproščeno postopala skupinica gamsov, ki je očitno navajena na mir, ki vlada v tem pogorju.
Nazaj po isti poti čez Bogatinsko sedlo in spust preko Komne z derezicami na nogah v zgornjem poledenelem delu do Savice. Moram pa izrecno pohvaliti na Komni postrežene domače krofe z domačo marelično marmelado, lahko rečem, da tako dobrih še v življenju nisem jedla, so se v ustih kar topili. Res vsa pohvala kuharici! So me že dvakrat presenetili, enkrat z odlično kavo, sedaj pa z božanskimi krofi.