Vrh Ovčje planine in Pri Banderi

Upam, da vikend ni bil tako naporen, tudi sama sem bila pred 21 leti na tem pohodu z hčerko, ki je takrat imela 12 let in je bila najmlajša. Vsako leto mi ta pohod obudi lepe spomina na moj prvi obisk Triglava. LP

Že nekaj časa smo imeli v planu pogledat, kako zgleda tam gor. Od lovske koče Soča po brezpotju do vrha pri Banderi 1973m. Ko si ogledaš od daleč zgleda zelo enostaven in lahek pristop. A ko si tam ,je vse drugače. Predstavljali smo si lažjo pot. Da je vrh za vrhom smo slutili. Začeli smo v bližini malih Korit. Po potki do Lemovja. Do lovske koče poznano. Nato v visoke trave, po navigaciji. Lepo nam je šlo. Pod vrhom je krožilo enih sedem jastrebov. Eden se je spustil nižje in si ogledoval Maksija. So videli, da ni pravi (zajec) in so odleteli dalje. Lepo jih je opazovat , kako jadrajo . S pomočjo vetra. Na vrhu smo si vzeli čas. Ni se nam mudilo. Kar solidno vreme smo imeli. Z oblaki, vetrom in soncem. Za sestop se odločimo , da gremo nekaj časa po grebenu in se potem ob robu melišča spustimo dol. Ampak smo se malo prej spustili. Nismo videli spodaj, da je gosto ruševje, kjer smo se prebijali skozenj. Bilo je kar nekaj iskanja prehodov. S pomočjo navigacije nam je uspelo priti na spodnjo pot. Sicer je bolj slabo vidna. A brezpotja so takšna. Kdor je po njih hodil že ve. Ob koncu ture še do korit se vsaj namočit. Ne vem koliko stopinj ima tam Soča. Ravno topla ni. Na koncu vsi štirje prav zadovoljni.(23.07.2025)