Za akom -Trije macesni

Današnji cilj je bil Oltar, a me je udiranje v snegu preveč izmučilo. Sneg je že v Martuljku, v spodnjem delu trd, proti Aku pa že malo mehkejši. V zadnjem delu proti Aku je pot zahtevna, izpostavljena in strma, brez cepina in derez nikar. Od krnice za Akom mi je bilo kmalu jasno, da danes ne bom prišel daleč. Neprijetno se je prediralo 30-40 cm. Lahko bi že takoj obrnil, vseno sem potegnil do treh macesnov (novi sneg ali pa napihano) in se res dobro namučil. Pri treh macesnih se je udiralo malo manj (20 cm).

A si nameraval pristopit na Oltar čez Kačji jezik?

Ja.

Včeraj sva stopila v ta čudoviti svet krnice Za Akom, kjer lahko samo občuduješ prekrasno kuliso gora, ki zraste nad njo. Govorica je tu enostavno odveč, vse je enostavno že tam, lahko samo vpijaš in se čudiš. Kako se je lahko nekdo prav tako lepoto zamislil in jo nam predal v občudovanje, ostaja skrivnost. Ostanki snega, ki ga srečaš na svoji poti, ravno prav zeleni macesni in čudovite barve cvetlic, pa so bile stvari ki še dodatno očarajo v tem času.

Nisva stopila prav do Treh macesnov. Le v njihovo bližino, tam nekje na 1700 m višine. Je bilo to za včeraj dovolj, saj preveč lepote lahko tudi škodi. Tako se bova vsaj še enkrat podala v ta gorski raj in ga z veseljem pričakovala.
Sva pa turo še malo podaljševala drugače. Začela sva mimo spodnjega slapu, da sva se izognila zoprnemu klancu, ki se začne prav na križišču poti. Pri povratku pa sva obiskala bivak in tam srečala prvega pohodnika v tem dnevu. Tudi do drugega slapu sva se spustila, saj običajno opazujemo le njegove zametke pod krnico. Poiskala sva tudi pot do Izvira Mrzle vode, a je bilo mahovje v tem času suho. Sva pa s tem prečenjem stopila še na pot, ki se vije proti krnici Pod srcem in tako na nek način povezala obe. Res tura za dušo!

Saj Trije macesni so en tak kraj, ki je daleč najlepši, ko ga gledaš od daleč. Dostop do tja gor je, oprostite da kvarim romantiko, ogaben. Lani sem naredil krožno na Malo Martuljško ponco in letos me je kolega vprašal, če bi me mikala ponovitev, ker on še ni bil. Sam pa sem do te ideje zadržan, in to le zaradi odseka pod Tremi macesni. Vse ostalo se mi je zdelo kar ok (no, letos bi bil najbrž problem tudi s snegom v grapi), ampak tisto tam je pa prav noro grdo in nevarno. Tako da, čudovit svet, ampak bom imel zelo mešane občutke, ko se bom znova podajal tja gor ...

Ločanka, res je krasen svet tam naokoli. Tudi vsi vršaci nad njim.
Jax, ogabne so kvečjemu nekatere debate na tem forumu.

Čudovita tura in krasne slike. Tudi jaz ne morem mimo slike 17 (Trije macesni), vendar malo drugače.
Bil sem namreč že tam gori, ampak sem prišel do njih z zadnje strani (čez vse tri Kotle, Na Pečeh in MMP).
Ali lahko nekdo, ki pozna pot s te prednje strani napiše ali celo označi na sliki, kje je najlažji pristop in sestop.

Po mojih izkušnjah je najlažji pristop na Macesne v snegu, ob "normalnih" snežnih razmerah nekje konec aprila ali začetku maja, v jutranjih urah, ko Široka peč še ne "pošilja projektilov".

Najboljša kopna možnost pa se kaže na ločankini sliki 22, kjer se držimo poraščenega dela grape - za vzpon, seveda. Spust je v kopnem zoprn tudi tam.

gor.nik, beri na prvi strani te strani Jušov zapis dne 11.05.2013, ko govori o spominskih tablah (moja slika št.25). Res sva za to tablo videla pot, ki se odcepi desno, kar dobro sledljiva je bila videti. Morda velja poizkusiti tam, kot Juš priporoča.

Najlepša hvala obema.

Pot je kar logična, moraš le priti malo bližje

@jax ni ogaben svet, ampak svet za ljubitelje takega terena.

Ah ne. So brezpotja in so brezpotja.