Krniška glavica

Moje tridnevno potepanje v Bovcu sem začel v petek z eno krajšo turo na Krniško glavico, saj potem je sledila še logistika za sobotno turo in seveda pica Rombon ni smela manjkati.
Od parkirišča 5 krožno na vrh mimo koče Grego ter sestop do bivaka in po poti 611 nazaj do mosta, ki ga prečim ter potem po cesti do parkirišča.
Celotna pot je normalno prehodna ter lepo označena, bil je lep dopoldan, pri avtu pa so začele strašiti kapljice.

četrtek, 28.12.2023

Božansko, pravljično, nepozabno. Naj slike povedo svoje V razmeri, kakršno sem imel, zimske opreme nisem potreboval, gamaše pač, le te so prišle zelo prav.

P.S. vstopnina v Zajzero je 5€, kdaj pričnejo pobirati ne vem, sam sem se pripeljal ob 8.30h.

https://tubojan.blogspot.com/2023/12/krniska-glavica-jof-di-somdogna-2023.html

V Zajzeri kot vidt nova hišca za pobiranje cestnine a danes pobiral niso. Parkiram na koncu, po označeni poti, mimo koče in naprej proti vrhu. Sneg je, gamaše uporabil, brez bi bila poplava v gojzarjih, dva srečal na vrhu. Ostanem nekaj časa, nato sestopim na Rudni vrh in nazaj v Zajzero.

5/7/2025

Na vstopu v Zajzero plačam simboličnih 5€, natanko toliko kot decembra 2023. Še trikrat in bom na enodnevnem parkiranju v Vratih, če pri nas prej ne podražijo

Gor po Alfonso della Mea, dol mimo koče. Radi dežja pretekli dan in megleno oblačnega vremena tekom vzpona sem bil kmalu moker od glave do peta, stopala so čudežno ostala suha. Razglede sem si sproti slikal po spominu, drugače ni šlo, na pol poti do vrha je upanje na nekaj sončnih žarkov dokončno ugasnilo. Nekje na pol poti med bivakom in vrhom je potrebno preko snežišča, zimska oprema ni potrebna, previden korak pač. Tudi na vrhu sem si razglede priklical iz spomina in to v barvah, potem sem se prepustil spominom in se še potem odločil, da bo mokre megle in turobne sivine dovolj ter nadaljeval s turo, kakopak navzdol. Na pol poti do razpotja, kjer se gre na sedlo ali proti koči, sem srečal nekaj njih, pri jezercu, danes bolj mlakuži, pa je posijalo sončece. Pri koči nekaj vrveža, tudi naprej do avta jih je bilo videti kar nekaj, ki so bili namenjeni gor. Sam jih v gozdu na bližnjici nisem srečal kaj dosti, več jih je bilo na cesti. Pri avtu še malce ždenja, martinčkanja ino spominjanja, potem pa domov v družbo štirinožnega prijatelja (kavč!) Fino je bilo, še pridem

https://tubojan.blogspot.com/2025/07/krniska-glavica-jof-di-sompdogna.html

Škoda za ne prav ljubeznivo vreme, krasen krog je tole!