Popis foruma / Slovenija / Julijske Alpe / Krniška glavica / stran 1

Krniška glavica

GITA27. 09. 2009 22:59:07

No, danes pa pregovor "Rana ura, zlata ura" res ni veljal. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na "družinsko" turo na Krniško glavico. Pot smo pričeli v dolini Zajzera in se na vrh povzpeli mimo koče Grego. Pot je potekala brez posebnosti, čeprav je mestoma precej strma in vrh smo dosegli po dobrih dveh urah hoje. Na vrhu, v nasprotju s pričakovanji po obetavni vremenski napovedi še vedno megla, mraz in veter, zato smo si zavetje poiskali nekaj minut pod vrhom pri ruševinah vojaškega objekta, kjer smo počivali in malicali. Sonce je sicer sililo skozi meglo, ampak brez posebnega uspeha. Pot smo nadaljevali krožno proti bivaku Stuparich. Pot je mestoma precej zarasla z ruševjem, ampak to ne predstavlja ovire. Na poti nas je presenetilo sicer manjše, vendar "trdo" snežišče, ki smo ga prečili skrajno previdno. Na tej višini in ob tem času ga res nismo pričakovali. Ob postaku pri bivaku je bila vremenska situacija že bistveno boljša. Končno smo lahko jasno videli, kje smo pravzaprav bili, pa tudi ostale vrhove je že obsijalo sonce. Na povratku smo se na razpotju poti odločili za direktno pot v dolino Zajzera. Na začetku odcepa smo sicer opazili neko opozorilo, napisano na roko na listu papirja, zataknjenem za dva kamna, ker pa je bilo samo v italijanščini, ga nismo prav razumeli. Domnevali smo, da gre za opozorilo, da je pot nekoliko zahtevnejša, kot je tudi vrisana na karti. Če bi bilo napisano, da je pot "chiuso", bi vedeli kako ravnati. Tako pa smo nadaljevali po tej direktni poti, ki se nam je sprva zdela prav lahka - sicer strma in precej ozka, ampak brez posebnosti. Po približno tretjini poti smo naletili na prvo podrto drevje, ki nas je potem spremljalo vso pot do doline. Iskanje prehodov in nadaljevanja poti je bilo prej ko ne težavno in nam je vzelo veliko časa. Razen tega smo naleteli na nekaj podorov, prečiti smo morali tudi hudourniški potok, ki sploh ni bil tako nedolžen. Skratka, celoten sestop z bivaka nam je vzel debeli dve uri časa in je terjal precej iznajdljivosti in potrpežljivosti. Z možem se nisva počutila najbolje, ker nisva vedela, kaj si pravzaprav o tej najini odločitvi za sestop mislita otroka. No, na koncu sta nama razložila, da je bil izlet super, ampak sestop z bivaka pa najboljši del poti nasmeh

. Ampak kot pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra - ob povratku na izhodišče se je vreme dokončno zjasnilo in pogledi na vrhove, ki se dvigajo nad dolino Zajzera, prekrasni. Prepričana sem, da se bomo še vrnili.

Krniška glavica Sonce poskuša obsijati Krniško glavico...

Krniška glavica Pot z vrha proti bivaku je mestoma precej porasla z ruševjem...

Krniška glavica Snežišče na poti proti bivaku...

Krniška glavica Končno vidimo, kje smo bili :-)

Krniška glavica Podrto drevje na sestopu

Krniška glavica Nad dolino Zajzera se je popoldne končno zjasnilo...

(+1)

2061alessio29. 09. 2009 15:23:53

zdravo, ta pot je že zaprta precej let (vsaj upam da ni vec markacije), sedaj se da zelo dobro priti v dolino val saisera z pot št. 639 (10 minut pred bivaka Stuparich križišce poti št 652-611, se zavjie dol po poti 611 v 20 minut do križišce 639 v kraju"fossa di Carnizza" in dol do val Saisera v dobrih 40 minut), zakaj sploh markiramo poti ce ljudi grejo po nepoznani bližnici?????? zakaj ne imeti z seboj planinsko karto TABACCO N°019 1:25.000 (CENA 7 €URO)da se nebi izgubili????? lep pozdrav, Alessio nacelnik vzdrževanje planinske poti CAI TARVISIO.

GITA29. 09. 2009 16:18:37

Dragi Alessio, malo neupravičeno se jeziš. Vaše delo nikakor ni zaman in ni bil naš namen, da bi ga kritizirali (če si tako razumel?). Dejansko smo se odločali med to potjo, ki jo omenjaš in tisto, ki smo jo ubrali. In se očitno malo nesrečno odločili za slednjo. Dejstvo je, da je odcep po tej direktni poti jasno označen s smerno puščico na drogu in napisom, da gre za direktno pot v Zajzero. In da, tudi točno to karto, ki jo omenjaš, smo imeli s seboj in jo uporabljali, nazadnje smo jo razgrnili, ko smo se pri bivaku še zadnjič odločali za nadaljevanje. Na karti je pot, po kateri smo šli, jasno vrisana kot markirana pot. Tudi markacij je na sami poti precej (res, da veliko na podrtem drevju), tam, kjer so podori, pa smo se ravnali po nekaj možicih, ki jih je očitno nekdo postavil.
Pravzaprav se nad potjo sploh nismo pritoževali, kot rečeno se je otrokoma zdela prava pustolovščina. Vzela nam je nekaj več časa - k sreči smo ga zaradi zgodnjega štarta imeli dovolj in prav nič se nam ni mudilo. Dejstvo pa je, da če je pot dejansko zaprta, da bi morda namesto "dolgega" obvestila na začetku poti v italijančini bilo potrebno samo najprej odstraniti smerno puščico, ki kaže odcep poti in kot obvestilo napisati samo: Chiuso - Gesperrt - Closed.
Veliko uspeha ti pri tvojem delu želimo še naprej in še se bomo vračali v "tvoj rajon" saj nam je ta del Julijcev zelo prirasel k srcu (pravzaprav vedno bolj) nasmeh

(+1)

Edina29. 09. 2009 18:15:02

Meni se je konec julija dogajalo podobno, le da sem imela srečo, da me je prijazna italijanska družina pri bivaku Stuparich odvrnila od moje namere in me napotila nazaj na križišče...

(+1)

Kozorog30. 09. 2009 11:50:25

Planinska pot, ki jo opisuješ Gita je res samo za avanturiste. Prvič sem slišal, kar je napisal 2061 Alessio, da je ta pot zaprta?! Na planinski karti Tabacco N°019 1:25.000 je sicer vrisana kot zelo zahtevna markirana pot. Spodaj v dolini Zajezera se pristopa praktično ne vidi, ker podrto drevje in vejevje zaradi delovanja mati narave prekrivata dostop. Dostop je sicer levo od rečice, ki se kmalu izgubi med skalami in peskom. Zvrha pa te zlahka zavede markacija in puščica ki nakazuje na to pot. Markacije so vidne čeprav so večinoma nekaj starejše je pa med njimi nekaj povsem svežih. Če vas slučajno po pomoti zanese na to pot kot je mene in vidim da še nekatere. Potem se držite markacij in bodite pozorni na možice, ki stojijo predvsem na vsaki strani podora (ne povsod!) in na logiko poteka poti. Če se slučajno izgubite je najbolje vrniti se na izhodiščno točko (če seveda veste kam mrk pogled

), ker so pobočja in izpostavljeni deli na tej strani zelo nevarni za zdrs. Tudi če ostaneš na poti je problemov zaradi podrtega drevja in podorov kar nekaj!!! Za varnost bi bilo dejansko najbolje, da bi to pot ali popolnoma obnovili ali pa resnično zaprli tako ja da bi umaknili vse oznake za dostop na to pot, ter na vseh dostopih napisali ZAPRTO. Videl pa sem, da jo nekateri izkušeni gorniki, ki jo poznajo s pridom uporabljajo! Moj nasvet: Te poti se raje izognite!

triglavski30. 09. 2009 21:18:08

Na kartah so poti različno označene, Tabaccove karte so odlične, vendar jih je potrebno znati gledati in brati. Pot, ki je označena samo s pikicami je seveda zelo težka, primerna samo za zelo izkušene gornike, resno je treba računati tudi na to, da bo treba kakšno mesto preplezati. Vsaka karta ima legendo in včasih si je dobro to tudi ogledati, seveda vse sodi v takoimenovane priprave na turo oz. konkretno pomoč na kraju. Če je pot namenjena zelo izkušenem seveda še ne pomeni, da bi morala biti zaradi tega označena kot zaprta. Toliko v izogib slabi volji nad požrtovalnimi vzdrževalci poti.

GITA30. 09. 2009 22:13:06

Triglavski, se povsem strinjam. Tisto glede označb o zaprtju poti sem napisala zato, ker očitno sami vzdrževalci poti smatrajo pot za zaprto že nekaj let (če bereš allesia). In "težave" na poti sem opisala zato, da opozorim na to morda koga, ki bi imel malo manj potrpežljivosti, da mu prihranim morebitno slabo voljo. Kar se nas tiče, je ni bilo... nasmeh

(+1)

2061alessio1. 10. 2009 20:14:23

Hi Gita & co, da vam objasnim da edine planinske poti na katerih vsaka P.D. -CAI- ima odgovornost (in po planom in trenutkov popravljajo in markirajo kadar je potrebno)so SAMO tiste ker imajo številko in so markirane belo-rdece in rdece-belo-rdece z številko poti v mes
; vse druge poti markirane samo z rdeco piko ali druge barve ali znake ali brez markacije ker se vidijo na planinski karti Tabacco in na terenu so poti , bližnice itd. ker mi ne vzdržujemo, ne kontroliramo in seveda pelijejo kam pelijejo na" vašo" odgovornost ker niso poti CAI in zato niso "varne", vsaka pot CAI z številko te vozi do cilija; za vse druge poti pa v casih se da zgoditi da ljudi poklicejo z mobitel reševalno kadar se dobijo " v dreku" in stroške nobeden ne placa ;now you know , brez zamere, Alessio .

(+2)

GITA1. 10. 2009 20:40:44

Alessio, nobene zamere ni nasmeh

, sicer pa hvala za info, tole kar si danes napisal, mi do zdaj res ni bilo znano. Srečno!

kolesar12. 09. 2010 21:54:03

Danes smo se odpravili v čudovito dolino Dunje na prelaz Rudni vrh. Od tam smo v popolnoma jasnem vremenu opravili vzpon na Krniško Glavico. Razgledi so odlični. Pot pa ni zahtevna.

falcon31. 10. 2010 22:25:35

Že pri prvem obisku Krniške glavice smo ugotovili, da je direktna steza v Zajzero zaprta, čeprav je na Slo. karti še označena. Imel sem tudi karto Tabacco 019, zato smo se odločili za daljši sestop v Zajzero po stezi proti bivaku Mazzeni. Zelo interesanten sestop, lahko ga samo priporočam.

svicr8. 02. 2011 10:00:02

Dolina Zajzere je še čisto zimska, čeprav so bile temperature v ponedeljek 7.2.2011 že kar spomladanske.
Pot na Krniško glavico sva začela pri kasarni. Parkirišče je lepo spluženo, cesta do tja kopna in normalno prevozna. Od tam naprej pa le še po snegu. Do koče Grego je pot dobro uhojena in mestoma ledena, od koče naprej pa se je že malo prediralo. Mimo jezerca, ki je zamrznjeno in prekrito s pršičem sva prišla do razpotja. Pot Umberta Pacifica zavije tu strmo navzdol v Dunjo, midva pa sva zavila levo navzgor proti Krniški glavici. Naprej so bile le še sledi turnih smučarjev. Ker se je prediralo, midva pa brez krpljev, sva izkoristila deloma utrjeno turno špuro. Pot je kar strma, in do roba z macesni zaraščene krnice sva se kar namučila. Po kotanji sva izbirala predele, kjer je sneg bolj držal. Prvič sva zagledala vrh s križem, kar nama je dalo motiva za nadaljevanje luknjaškega pohoda. Vršni greben je zopet bolj strm in tudi sneg že deloma predelan. Toplo sonce je bilo v trenutku najinega pristopa na vrh, točno nad Montažem. Vrh sva dosegla v predpisanem času z uro "zimskega dodatka". Z razglednega vrha sva se umaknila do obnovljene vojaške utrdbe "Kopfach", kjer sva izkoristila vse udobje tega zavetišča. Pri spustu, v smeri pristopa, sva na vršnjem grebenu malo popazila, ker se je sneg pod najino težo prediral. Preostali del poti do doline, pa je nudil več užika.
Zaključila sva s kavo pri "Ojcingerju", kjer je lep pogled proti Montažu in osvojeni Krniški glavici.
Nadvse lepo, že skoraj pomladansko vreme, je nudilo še več občudovanja in užitka.

Uživala sva svicr in ena kofetarca.

Vrh Krniške glavice - Jof di Sompdogna (1889 m)

(+1)

IgorZlodej8. 02. 2011 15:27:37

Lepo svicr in kofetarca, da še kdo zaide v prelepo Zajzero. Kar tako naprej.

(+1)

kofetarca8. 02. 2011 16:03:58

Igor hvala, z veseljem pridem v to dolino, poleti in pozimi...je še velik poti in vrhov za prehodit v tistem koncu nasmeh

(+4)

IgorZlodej9. 12. 2011 16:27:37

Tudi, če ni sonca je lahko v gorah lepo, še posebej tam, kjer tudi sicer v tem času sonca ne bi bilo. V zatrepu Zajzere grem po poti proti bivaku Mazzeni, vendar ne prav daleč, ampak le do prvega križišča tam zavijem na pot 611 (pred leti že hodil) v smeri bivaka Stuparič. Pot je zelo razgledna in resnično od nikjer ni videti tako lepo Zajzere, kot ravno s te poti. Mesto kjer stoji bivak Stuparič je dejansko ena sama utrdba (če boste imeli čas si oglejte, pa nikar ne kakajte pri bivaku, opozarja napis, WC je v bližini). Od bivaka grem naprej po poti 652 v Krnico pod Foran de la Grave in naprej po lepo izsekani stezi na Krniško glavico. Srečam avstrijski par, spregovorimo par besed in gremo vsak svojo pot. Na vrhu je vleklo od zahoda, zato sem hitro odšel z vrha in se za kratek čas ustavil v zavetišču (Ricovero Köpfach), ki je zgledno urejeno v enem od starih buknerjev. Zatem grem dol proti sedlu Rudni vrh, vendar že pred sedlom zavijem v desno in mimo zaledenelega jezerca do koče Grego in nazaj v Zajzero. Luštkan krogec, kot je bilo luštno opazovati spremembo vremena. Na poti je tu in tam malo kipečega ledu, drugače pa nič posebnega, ampak že jutri bo drugače.

steza je ponekod izpostavljena, vendar vzorno zavarovana z jeklenico

ves čas lep pogled na Zajzero, ki pa jo nevarno zasipava prod

ledenik Studence na SZ strani Viša se je ohranil tudi to leto

proti Krnici pod Foran de la Grave, pod steno sem naštel 25 gamsov

tekom ture je bilo zanimivo opazovati intenzivno spreminjanje vremena

(+2)

GITA11. 01. 2012 23:00:33

Dvakrat sva bila že gor, obakrat v megli. Danes pa, kot bi naju hotela Krniška glavica nagraditi za vztrajnost mežikanje

, naju sprejme z vsem najlepšim kar premore. Na ogled nama postavi vse, kar se največ vidi z njenega temena…in vidi se ogromnoooo nasmeh

… Ni nama bilo žal, da sva morala še tretjič gor, da sva doživela tako razkošje razgledov… nasmeh

Pot do koče Grego je precej poledenela, zato je pametno kaj natakniti na čevlje, da je korak bolj brezskrben... Koča seveda zaprta, pot naprej pa praktično nič več ledena, ker je snega vedno več. Dve tretjini poti naprej od koče precej dobra gaz, zadnji vzpon (od tam naprej, kjer se pot celo malo spusti), pa bolj »švoh«, tako, da sva precej »luknjala« in se vdirala do kolen in čez… Ampak na vrhu…no, da se ne ponavljam…vsak korak je še kako poplačan!
P.S. Tudi ko se zdi vse tako perfektno in »brez napake«, se včasih zgodi, da ugotoviš, da na kakšno malenkost pa res nisi pomislil…no, to se je nama danes zgodilo, ko je na brzino padla odločitev, kam greva…namreč, čisto sva pozabila, kako zgodaj v teh zimskih mesecih Montaž »vzame« sonce svoji precej nižji sosedi in tako sva v zgodnjem popoldnevu na vrhu stala v senci, vsi ostali vrhovi naokrog pa so se kopali v soncu…pa nič zato…so s svojo lepoto greli tudi naju… nasmeh

ampak če se boste zdaj pozimi odpravili tja gor, pa vseeno priporočam, da ste malo bolj zgodnji, če hočete na vrhu poleg ostalega lepega imeti še sonček… nasmeh

Tule desno ob kapelici je začetek poti...

Pot vodi skozi čudovit bukov gozd...nama pozimi še lepši, ko se skozi gole krošnje vidi nebesna modrina...

Pogled proti Montažu izpred koče Grego...

...in proti sv. Višarjam in Kamnitemu Lovcu...

Pogled nazaj - zadnji del poti sva bila kot dva luknjača :-)

Prelep trio: Nabojs, Viš in Koštrunove špice...

Pogled z vrha proti našima dvema lepotcema...

Dve špici...lepo se vidi zasnežena skalna polička, po kateri poteka pot...

...zavetišče Armando Bernardinis ob poti na Dve špici ...

In še pogled na prelepo dolino Dunjo in mogočni Zuc dal Bor...

(+4)

IgorZlodej14. 10. 2012 19:51:44

Na tole Krniško glavico je pač treba, vsaj enkrat na leto. Zjutraj iz Zajzere na kočo Grego in naprej na sedlo Rudni vrh, ter v čevo med rumenimi macesni na vrh. Sestopil sem v dolino De la Grave in se povzpel gor do ledeniške morene pod Montaž, zatem sem sestopil do bivaka Stuparič pa spet dol v dolino Grave in proti koči Grego, kjer sem se odžejal, čeprav pretirane žeje ni bilo in dol v Zajzero.

pogled proti Poldašnji - Poldnašnji.....

Kamniti lovec in že ogledana smučarska smer

(+5)

jprim14. 10. 2012 20:01:07

Krasno, lepe fotke in macesni ... nisem mislila, da bo danes vreme zdržalo. Ko gledam fotke ... - ja, pa je.
LP!

(+1)

Jože.23. 10. 2012 22:29:29

Že dalj časa v planu, danes pa vendarle. Začnem..., pravzaprav bi lahko kar prepisal od Igorja (9. 12. 2011), saj gre za povsem isto pot.
Razmere za hojo dobre, čeprav je bilo zjutraj kar precej hladno, saj je bila slana in tudi prod na nekaterih mestih pomrznjen. Kljub lepemu vremenu nisem videl žive duše, razen par ptičev nasmeh

, šele pri koči Grego (je bila zaprta) en slovenski par, ki pa je bil na Poldašnji špici.

(+5)

dm7221. 02. 2013 00:05:47

Za današnjo turo sem si izbral 1889m visoko Krniško glavico-(Jof di Sompdogna) zelo razgleden vrh nad dolino Zajzere.Avto pustim pri zapuščeni kasarni(980m)kjer je urejen tudi parkirni prostor.Grem po zasneženi poti do Zajzerske planine(1004m)in naprej do bljižnje kapelice,kjer se začne tudi pot 611.Grem po njej in pridem do koče bratov Grego(1389m).Za kočo grem v klanec po poti651(desno gre pot proti Rudnemu vrhu-sella di Sompdogna).Kmalu pridem do Jezera,ki je zasneženo in zatem na manjše sedlo,kjer je razpotje poti651-610.651 je pot Umberta Pacifica,ki gre v dolino Dunje,610 pa zavije levo proti Krniški glavici.Pot se tu zareže v strmo pobočje,nakar se po kar nekaj prehojenih višinskih metrov pot nekoliko spoloži in proti vrhu zopet strmo vzpne.Jaz sem imel srečo,da je bila špura že potegnjena tako,da mi je kar olajšalo hojo.Sam vrh je kar priljubljen med turaši,saj se da smučati prav z vrha.Sam vrh ,kot sem že na začetku omenil je dobro razgleden in se z vrha vidi daleč naokrog.Vrh je bil povsem spihan .Vreme ni bilo povsem po želji,a tudi tako kot je bilo je vredu.Z vrha nazaj grem po isti poti nato pa kjer se pot nekoliko spoloži grem desno po sledeh turašev in se nato priključim nazaj na pot 651 tik nad kočo Grego.Od koče do doline pa je pot(611) dobro shojena in se da brez smuči in krpljev.