Giro delle Malghe

Po slikah sodeč uživaško
Lepo tudi tistim ,ki bodo današnji dan dodobra izkoristili za uživanje na soncu...bliža se namreč slabše vreme

Lep nedeljski dan je naju z Marjeto zvabil v sončna pobočja nad Sella Nevejo. Komaj, da sva dobila še parkirno mesto toliko je bilo obiskovalcev smučišč in gora naokoli.
Od smučišča sva šla po cesti, Marjeta s krpljami jaz s smučmi. Na planini sva uživala v sončku in lepih razgledih na senčno stran Kanina in ostalih gora. Proti Forca de la Val je bilo pravo mravljišče in dokler ne zapade kaj novega snega tam ni nobenih užitkov, saj je že vse presmučano.

Tale pot po planinah povabi vedno znova. Snega za spremembo zelo malo, vreme pa še vedno prijetno toplo.

Slikce povedo vse.Pa je res lepa ta zimca.Prav za sproščanje adrenalina,kdor ga ima dovolj.Pa me zanima če je bil kdo od vas že pozimi na Kepi(iz Belce).Pa veliko zimskih užitkov predvsem pa snega.Pa lp

Tisti severni Haski so pa fantastični,ki komaj čakajo na naslednjo turo.

Problem je, da prav veliko tur ne naredijo, ker je kar precej draga zadeva in zaradi tega so zavezani na vrvici noč in dan, za hiško pa imajo eno leseno kvadratno kocko. Mislim, da se jim godi lepše poleti, saj imajo en velik ograjen bivalni prostor...kot je pripovedovala gospodarica. Vsekakor so zelo lepa bitja.

Ti psi se kar dosti gibljejo, saj gre za temovalno vprego. Lansko zimo so gostovali na Nevejskem sedlu, predlansko pa v Val Cellini.
Poleti se jim po mojem ne godi preveč dobro, saj imajo "stalno" bivališče v Pordenonu, kjer je prav "pasje" vroče in nič kaj primerno za to pasmo.

Odvisno od zornega kota......privezan na mrazu ali prost pod soncem????

Tudi mi smo danes zašli na te konce, a le do planine Pecol. Po poti smo srečali že nekaj smučarjev. Kdor je gazil gor, se je pritoževal, da se mu sneg zelo lepi, dol pa so smučali še kar gladko. Sneg je izredno mehak, zelo lahkoten za hojo. Gor pri malgi je sonček kar toplo grel.

Tole varianto sva prav »šparala« za pravi dan – sončen, jasen, takoj po malo večji pošiljki snega, ...in danes sva ga dočakala. Včeraj naju je malo v slabo voljo spravila Igorjeva informacija, da je cesta na Pecol splužena, pa sva vseeno vztrajala pri prvotnem načrtu. Da pa naju ne bi »mlatenje« po asfaltu »dotolklo« že na začetku, sva se odločila, da se iz Selle Nevee najprej povzpneva na planino Kraj na dol in končava na Pecolu. Zagazila sva v nedotaknjeno belino, pred nama po zadnjem sneženju tu ni hodil še nihče. Krplje so bile dobro v pomoč, saj je snega v gozdu tudi do 40 ali 50 cm, na planinah pa je precej spihan, se pa zato v zametih lahko vdreš do metra ali še kaj več. To je ena fantastična, povsem varna in lahka turca, ki razvaja z božanskimi razgledi….En turni smučar je prišel za nama, ko sva se še malo zadrževala na planini Kraj na dol, kakšne druge žive duše pa nisva srečala danes….Sestop s Pecola je bolj »klavrn«, zgornja polovica cesta je povsem ledena, tako da sva se tu morala zelo paziti kakšnega padca…Upam, da niso namenjeni ceste plužiti celo zimo?!

Gita! Kako pa je kaj s turnim smučanjem med planinami? Hvala

So lepi tile Zahodni Julijci kajne Gita! Sem vesel, da vama je bilo naklonjeno vreme in razmere. Lepa turca za začetek zime, predvsem pa obilo sonca, samo ne biti zjutraj prezgoden in seveda lepi razgledi.
Kozorog turna smuka zaenkrat odpade, ker je višje vse spihano. Sicer pa je lep turni smuk s Špika nad Nosom, Škrbina nad dolino (Forca de la Val) bo še počakala na lepše čase. Med planinama pa je samo cesta, tako, da je samo za pohodniško varianto.

Igor hvala za info. Glede na fotografije in navedbo Gite, da se jima je pridružil turni smučar, sem mislil, da se da smučati tudi med planinami. No verjetno je smučal iz planine Kraj na dol kar "direkno" v Niveo.

Se opravičujem ... Nevejo...

Ja Igor, čudoviti so Zahodni Julijci...vedno znova naju navdušijo, škoda samo, da nama niso ravno blizu, pa vseeno dovolj, da si občasno lahko privoščiva "skok" na tiste konce. Tale turca naju je tako navdušila, da bo po mojem postala kar ena najina "stalnica" prve zime...
Kozorog, domnevam, da je turni smučar, ki je prišel za nama na planino Kraj na dol, res kar odsmučal nazaj v dolino, ker za nama ga potem več ni bilo...sicer pa, če obstaja tu še kak "nejeveren Tomaž" glede "spihanosti na planinah" še ena fotka od včeraj...takole je izgledal prihod na planino Pecol......skoraj neverjetno glede na precej velike količine snega v gozdu...

Veter je svoje delo opravljal približno tako, kot je videti na slikah.

Tale krožna pot po planinah nad Nevejo je kot nalašč tudi za kolesarje. Čeprav sem turno kolesaril že pred 40 leti, ko za izraz nihče še vedel ni, me ta oblika obiskovanja gora posebej ne zanima. Ker pa za kam višje ni bilo, je bilo tudi to dobro. Na kolo se vsedem na parkirišču pri finačnih stražnikih, zatem pa po gozdni cesti proti planini Kraj na dul (Cregnedul) Prav dolgo seveda nisem sedel, saj so vzponi, vsaj zame v prvem delu rahlo prehudi. No nekako sem le prigonil na planino (gostišče odprto) in tam srečal Rozko, ki je imela za sabo že lep kos poti. Malo sva posedela na planini, zatem sva skupaj odšla do planine Larice, tam je ona zavila dol v Nevejo, jaz pa sem se zapeljal po lepi razgledni cesti na Pecol in po strmi asfaltni cesti v Nevejo. Spodaj sva se spet srečala in zavila še v Baito. Turco priporočam, mogoče pa srečate še Rozko, saj naj bi imela tam gor višje še veliko načrtov v tem poletju.

Res je, da niti pred 25 leti kaj šele 40,gorsko kolesarstvo ni bilo izoblikovano, ne po kolesu, še manj pa v udejstvovanju te lepe športne panoge.Šele po 90 letih se je preko Amerike vsul plaz tovrstnih koles, najprej v trgovini Fun Sportu pri Ruskem carju Lj. in delno Čerin.Tekmovanja pa so bila tedaj v polnem zamahu že v Avstriji z okoli 150 nastopajočimi in izredno kondicijsko pripravljenimi gorskimi kolesarji, kjer je naš najboljši, osebni prijatelj Dejan Kastelic v močni konkurenci zasedal tam okoli desetega-petnajstega mesta,vse do šestega najboljšega.V Slovenji pa je bil državni prvak.Takrat je sam treniral po polhograjcih, seveda vse takrat na makadamu, po krožni turi pa je vedno skočil še iz Zavrha na Šmarno goro z njegovim Whellerjem-Germany.Kondicije toliko, da ga kolegi isto kolesarji niso mogli slediti niti do vrha bližnjega Toškega Čela, potem pa so se že popolnoma izgubili.Treniral je včasih tudi dvakrat dnevno.Oprema pa je bila odlična Shimano TXT ali DX Deore in Al okvir.Gorsko kolesarjenje je krasen šport, če ga kondicijsko vzdržujemo, spusti pa najslajši in nepozabni.
Igor,čestitke za lepo turo z razliko z gorskim kolesom!.

No pa se je še ena navdušila nad to čudovito potjo, lepo Maja

Maja...navdušiš tako kot vedno...Kako sem vesela tvoje objave. Prosim za ŠE VEČ...In ja, uživaj v življenju. Pa srečno!