Montaž čez Findeneggov ozebnik

V Zajzeri je še tema, ko koračim po prodih v njen zatrep. Svetlobe je ravno toliko, da še pravočasno opazim odcep za pot 639, ki pelje na bivak Stuparič, vsekakor najkrajša pot, lepo očiščena podrtega drevja in na novo označena. Z vsako minuto je tudi v gozdu več svetlobe, ko pa se pričnem vzpenjati po desnem bregu na bivak sonce posveti izza Kamnitega lovca. Peter me že čaka pred bivakom, noč je namreč preživel v družbi polhov. Ko sonce na polno obsije Montaževo severno ostenje sva že pred značilno moreno za katero je še ogromno snežišče, midva seveda prečiva proti zahodu, kjer kmalu prideva na vstop v steno. Nase navlečeva pripomočke, potem pa veselo v steno. Kmalu sta za nama dva mladca, ki ju seveda spustiva naprej, nama se prav nič ne mudi in uživava v lepih razgledih, na vsake toliko časa naju pozdravijo koze z mladiči in že sva na rami preko katere zavijeva na Dunjsko stran, se povzpneva do bivaka Suringar in v slabi urici sva že preko Findenegga na vrhu. Na prijetnem sončku in ob lepih razgledih pomalicava, potem se spustiva po lojtrci navzdol na Pecol, kjer naju že čaka prevoz.
"varovala v spodnjem delu Amalie so brezhibna, višje zatem taka, kot že nekaj let, vendar gre brez težav, grušča ravno toliko, da je treba biti previden, kar pa se tiče Velike police, po kateri tokrat nisva hodila pa je tako, da je povsem brez težav prehodna, večinoma tudi zavarovana z jeklenico, skratka za izkušene prav nič težavnega"
Na planini pa tokrat samo zelo mlad sir, gre vse sproti, pa luštna zamejka ga prodaja, žal pa že jutri odhaja domov v zaledje Trsta.

Lepa tura.Jaz sem šla v obratni smeri.Po Pipanovi lestvi gor,po Findeneggovem ozebniku dol in nazaj na Peccol.V ozebniku polno grušča.Bivak pa "pripet"na res veličastnem mestu.Divjina in mir,tako da še močneje občitiš mogočnost tega lepega sveta.

Sonka se mi dopade, da seti je dopadlo mam prow mal skomine ker se nisem odzval na povabilo. Ma sem mel eno dirkco, s kolesom ma se je blo tud težko odpovedat MANGART, je sam enkrat letno in polno treninga gremo verjetno pa ta vikend ANITO GOITAN šopat tko da bo kar lepo ker je tudi v tistih krajih. " POVABLJENA OBA " Lepo se mej.

Je bilo v začetku avgusta tako lepo, da mi konec septembra ni bilo nič odveč iti še enkrat
Iz Pecola zložno in složno na Vrh Strmali, nadalje poplezavajoč navzgor in za vogal, nato po čudoviti polici do bivaka. Oddih, razgledovanje, krepčanje. Potem pa lepši del, to je vzpon skozi Findeneggov ozebnik. Navkljub relativni gneči, kamenje ni letelo in takisto ni bilo ne zastojev ne hoje "en po drugem" Smo se prav lepo porazdelili. Vreme fajn, slovenski vršaci so kukali iz oblakov, le kaninsko pogorje je bilo jasno. Na vrhu spet oddih, razgledovanje, krepčanje. Potem pa do lojtrce, po njej, pa malo po skrotju in več po melišču, nato pa zložno in še vedno složno do koče na caffe latte. Mnjam. Fajn tura

Opravila danes to turo s podaljšanim sestopom po poti Leva. Nad sedlom ko se odcepi polica proti bivaku Suringar zmotila čredo kozorogov kjer sem pri številki 50 opustil štetje zaradi premikanja živali. Koča Brazza zaprta, obiskovalcev Pecola pa toliko kot na vrhuncu sezone. Vedno lepa tura, le dogajanja na poti po Posočju domov me vedno odvračajo od obiskov Julijcev

Nočne nevihte so prinesle jasno jutro. Na Pecolu je kar krepko pihalo, gore pa so se kazale v najlepši podobi. Čez travnike Visoke planote mi je pot hitro minila. Nad Strmaljo zavijem v levo proti Veliki polici. Pot je kopna, ko pridem do bivaka A. Suringar vidim, da je nekdo pozabil zapreti zgornji del vrat. Vrnem se nekaj metrov nazaj in zavijem gor v ozebnik. Tu in tam so skale mokre, v spodnjem osrednjem delu je sneg, vendar smer poteka desno naokoli. Pod grebenom me pozdravi sonce, do vrha je le še nekaj korakov. Na vrhu sem sam, razgled kot naročen, znane gore, znane škrbine, znane doline. Lepo je. Malo posedim, potem se odpravim po grebenu proti Pipanovi, vendar nanjo ne stopim, temveč grem naprej čez prehod pod Vrh Brda. Po skromni stezici se povzpnem na vrh. Spet malo posedim in sestopim dol na melišče pod Pipanovo, pa naprej dol do ta dolgega melišča pod Montažem in do koče Brazza. Kratek klepet z oskrbnikom in dol do parkirišča. Med Pipanovo in meliščem sta dve snežišči, vsak naj sam presodi kaj bo potreboval za prehod.

Igor, hvala za kar nekaj odgovorov na najina vprašanja in priporočil za naprej spodaj na parkirišču po zaključeni turi. Kaj kmalu se spet vrneva v ta čudoviti del Julijcev. Če bi vedela, s kom govoriva, bi bilo še kar nekaj vprašanj. Pa drugič, saj verjemem, da se še kdaj srečamo v naših gorah. Prečudovit dan je za nami, poln enkratnih razgledov, ki se vrtisnejo za vedno.

Izjemno ljubka je slika z mladički kozorogov.

@vik, lepo, da smo se srečali, glede vprašanj pa kar na ZS, lp

24.6. Pecol-Findeneggov ozebnik-Pipanove skale

@ vik,
fotografija otročadi je vredna več kakor 1x10 pikic.

Danes na Montažu, zdaj vem zakaj sem si ga že toliko časa ogledovala, danes sem ga imela končno čast spoznati.
Štart zjutraj s Planine Pecol čez Findeneggov ozebnik. Najprej je potrebno prehoditi kar precej planine Pecol do vstopa v ozebnik. Pot je lepa, malce prodnata na nekaterih delih, potem pa sledi vstop v ozebnik in v skale. Krasno, všeč mi je bilo to, da moraš kar veliko sam sodelovati in iskati rdeče pike, ki te pripeljejo skozi ozebnik na vrh Monataža. Plezanje je potekalo brez posebnosti, čelada je obvezna ter veliko pazljivosti, kamenje pada, še posebno če so pohodniki pred teboj.
Na vrhu je bilo kar nekaj obiskovalcev, razgledi lepi.
Sestopili smo po krožni, po Pipanovi lestvi. Tudi tu je pot kar v redu, malo bolj prodnata.
Ves čas so nas na poti spremljali kozorogi, kako so umirjeni, z zanimanjem so nas opazovali, pozirali, bilo je .
Ob povratku je na planini Pecol še mrgolelo sviscev,žvižganja, danes sem jih videla prvič ,še ena želja se mi je uresničila. Če si nekaj močno želiš, se to zgodi .

Danes pa na že dalj časa načrtovano turo na Montaž.Parkirišče je bilo že ob pol osmih zjutraj zelo polno.Nato pa proti sedlu. Premagati je treba kar 700m višinske razlike-do sedla se hodi dve ure.Nato pa prek melišča na levo k Findeneggovemu ozebniku.Kar malo težko je najti odcep v skale-ni označen,naravnost naprej se gre na bivak.Nato pa eno uro proste plezarije prek ozebnika.Je adrenalinsko, večkrat je treba iskati prehode prek skalovja. Smer je sicer nakazana, znajti pa se moraš sam.Vrh je prostoren. Na vrhu je križ in skrinjica za vpise. Žiga pa ni.Nato pa povratek na Pipanovo lestev. To je treba probati, ne da se opisati. Od spodaj se ne vidi, če kdo leze dol.Obvezna je čelada. Kamenje kar pogosto leti. Nazaj pa mimo mlekarne na planini Pekol, kjer se dobi odličen sir.

Ne morem in ne morem verjeti tvojim slikcam...ob povsem istem času smo se od Cave de Mola mimo Corsija in naprej po "Anitki" vpenjali na Viš.Malo nad kočo nas je zagrnila megla,ki nas (rezen nekaj parminutnih izjem)ni izpustila prav do vrha.Z vrha pa je bil ob debelournem sončenju pogled na greben do Montaža naravnost srhljiv(temno siv).
Vaša tura sicer zelo,zelo lepa (opravljena lani s podaljškom po poti LEVA).
Uživaj/te še naprej.
lp

Bravo, Brane!

Hvala, Flora1! Se pa je bilo prek ozebnika treba res potruditi. Hodil sem še s tremi in smo vsi nekako iskali najprimernejše prehode prek skokov, ki jih je bilo veliko. Po tej poti vse pohvale mladi dami.Pot je res izredno zahtevna-ni pa prepadna.

Ali se da brez večjih težav spustiti nazaj po via amaliji? V nedeljo imam namen iti po tej poti če je še kak interesent ga lahko mim grede poberem.Jaz štartam iz kočevja.

lep pozdrav Bojan

Pot Via Amalija poteka od planine Zajzera na bivak Stuparich in nato na bivak Suringar in nato na Findeneggov ozebnik,če hočeš na Montaž.Findeneggov ozebnik se priporoča samo za gor, nikakor pa za dol.Ozebnik je izredno zahtevna prosta plezarija mestoma prve in druge stopnje trajajoča od vstopa v ozebnik do vrha nekako eno uro za izurjene.Je pa vstop v ozebnik slabo označen. Pot prek ozebnika je samo nakazana z rdečimi pikami.V glavnem moramo sami iskati primerne prehode prek skal navzgor.Priporočam pot s planine Pekol na ozebnik, na Pipanovo lestev pa dol. Po sestopu pa se gre lahko gre po poti Via Amalija -to je pot nazaj na planino Zajzera. Imaš pa seveda logističen problem, ker ne moreš imeti vozila na obeh mestih naenkrat. Lahko seveda greš tja in nazaj po tej poti-je pa to tura za cel dan in izredno težka in naporna. Preberi si na še na izboru Julijcev Montaž, kjer imaš opisane vse tri dostope na Montaž. L.P.

velkavrh najlepša hvala za izčrpne informacije

L.p.Bojan

Včeraj, na ta lep praznični dan, sem v kraljestvu prvaka zahodnih Julijcev opravil lepo krožno turo. Začel sem na Pecolu par minut pred šesto zjutraj. Kaj kmalu sem dosegel sedlo Vrh Strmali in nato nadaljeval najprej do bivaka Suringar. Od bivaka sem šel malce nazaj in po ozebniku na vrh. Ugotovil sem, da sem bil kar hiter, saj sem do vrha porabil le dve uri in tri četrt. To se mi je obrestovalo, saj je nekaj nepozabnega na tako lep dan in povrhu še na tak praznik preživeti na vrhu skoraj tri četrt ure popolnoma sam v lepem vremenu. Kmalu zatem so se na vrh začele valiti množice, ki sem jih opazoval z Vrha Brda. A vreme se je včeraj v tem koncu kmalu pokvarilo in vrhovi so se zakrili v za ta konec značilne meglice. Spustil sem se do vstopa v ferato Leva (varovala v zglednem stanju) in nadaljeval proti Špiku Hude police, kjer je bilo kot običajno največ ljudi. Nato je sledil le še spust do Koče Brazza in povratek do avta, kjer je bilo ogromno ljudi...in avtomobilov.
Res fajn tura, priporočam!