Danes tretjič na Nanos iz Stran. Vedno nekaj posebnega. Prvič pred leti, ko je bilo več kot pol metra snega. Drugič, ko smo zgrešili pot za gor in po štirih prilezli po strmih travah, navzdol zopet zgrešili...Tokrat z našo planinsko rožico, ni bilo dvoma, da ne bomo zgrešili. Zdaj je pot lepo markirana, danes malo bolj spolzka zaradi nočnega deževja. Medtem, ko smo še kar nekaj skrajšale markiran čas do koče, je naš mladenič opravil dva vzpona, enega iz Stran, spust in drugega iz Razdrtega...to je mladost, bravo. Pri koči dober jabolčni zavitek, a korona še vedno preprečuje vstop v kočo, zato smo kar hitro odšli, saj ne moreš razgret posedat na vetru...Sicer pa smo sprejeli predlog, da skočimo še do Suhega vrha, najvišje točke Nanosa, visokega 1313 m. Spustili smo se v smeri Stran in pri označenem odcepu levo proti Suhemu vrhu. Mimo lovske koče, malo po cesti, vse dobro označeno. Kar lepo pot smo opravili do vrha, razgledi super, od Triglava, do Kamniških, proti Kuclju, Javorniku, proti Snežniku in Učki...Ob spustu mimo okna in še vzpon na vrh Maj. Sledil je izredno zanimiv spust po grebenu, nemarkirano, po opisu poti radijca Slavka Šetine. Gre za kar strm spust, ki je bil v tem času poplačan s čudovitimi potonkami. Seveda smo hvaležni naši vodnici, brez katere ne bi bilo tako zaokrožene poti...