Nikoli na nobenem vrhu... pa bi rada na Triglav

22. in 23. bo slabo vreme, drugače je pa vse odvisno koliko sta kondicijsko pripravljena, vsekakor bi vama priporočal obvezno dvodnevno turo, vodi pa naj vaju če že nimata možnosti vodnika, vsaj nekdo ki je izkušen. Lahko da bosta turo zmogla z lahkoto, lahko pa se pojavi kup težav, tako kondicijskih, kot tudi drugih težav poveznih z višino. Nikomur ki še ni bil v gorah ne priporočam, da gre za prvič na Triglav. Najbolj je prej kako drugo turo opravit, in naj bo potem vzpon na Triglav užitek, ne pa manter. Veliko takih ki gredo prvič direkt na Triglav, potem rečejo, da so bili 3 x, prvič, zadnjič in nikoli več. Glede opreme, nujno morata imeti čevlje za v gore (čez gleženj), v nahrbtniku ne sme manjkati kak kos toplega oblačila, rokavice, kapa,..

Meni se tole ne zdi pametna ideja. Raje si najprej naberita hribolazniške izkušnje na kakšnih lažjih vrhovih. Triglav je večen, mi nismo.

Jaz pa samo upam,da je to tolovajka napisala v "hecu".
In seveda se pridružujem mnenju od gabi.
Kajti kot pravijo "Gora ni nora,....."
V Sloveniji imamo toliko lepih gora,hribov,kucljev in planin,ki so ravnotako zelo lepi kot Triglav in so primerni tako za začetnike kot tudi "stare mačke".
To da pa gre na Triglav takorekoč vsakdo seveda bolj ali manj drži,vendar skoraj zagotovo so vsi prej malo potrenirali in največ jih skozi celo leto obiskuje vrhove.
Torej mogoče s fantom prej malo razkislita in ne rineta z glavo skozi zid.Je že res da je Triglav simbol Slovenstva,ampak je zahteval tudi marsikatero nepremišljeno in nespametno ravnanje.In raje ne pomislim kako bo šele jezen gorski reševalec in ostala posadka,ko bo hitel na pomoč.

Lahko gresta izključno pod pogojem, da ne gresta sama. Gorski vodnik bo znal presodit vajine spodobnosti in vaju varno voditi skozi turo ter znal tudi odločiti v primeru, da bo iz katerega koli razloga treba obrniti.

Ne, raje ostanita kar doma.

Pridružujem se mnenju Muše, dodajam še čelado (izposodita si). Preteklo nedeljo in ponedeljek sem bila na Triglavu s skupinico gorniško izkušenih kolegic. Gor smo peljale 50inveč-letno kolegico, ki je šla na Triglav prvič: celo pomlad je hodila vsak drugi do tretji dan na Šmarno goro, z višino in klini se je srečala že na preteklih turah. Neplansko smo bile na vrhu že prvi dan. Ker nam je ostajalo časa, smo si v ponedeljek odpočile od procesij ljudi tako, da smo šle s Planike na Dolič, potem pa po idilični Velski dolini nazaj do Vodnikove koče in Rudnega polja. Zaradi dobre fizične pripravljenosti bo imela kolegica na svoj Triglav res lepe spomine. Polovica ljudi, ki smo jih v nedeljo srečevale od Malega Triglava na vrh in nazaj, je bila nepripravljena (vmes nenavezan fantič kakih 6-7 let). Prestrašeni, prehudo utrujeni, živčni. Le naredita par tur prej, kjer se bosta srečala z višino in skalami, da ne bi vrtoglavosti in strahu pred višino ugotovila šele na očaku. Triglav vaju bo počakal.

Dosti je ljudi, ki gredo za prvič na Triglav. Seveda vam tega ne svetujem, ker je to resna in predvsem dolga tura. Će sta kondicijsko dobro pripravljena in če imata vodnika ali izkušenega planinca s sabo bo najbrž šlo. Vsekakor pa za na Triglav ne smeš imeti vrtoglavice - če jo imaš (ne preveč) nekoliko pomaga samovarovalni komplet (ki ga moraš znati uporabljati) Najlažja (tehnično) je najbrž kar pot iz Pokljuke do Planike ali pa iz Krme do Planike (obe mimo Vodnikovega doma). Na vrh je pa še skoraj 2 uri izpostavljene mestoma varovane zahtevne poti. Iz Kredarice je še nekoliko težja pot kot iz Planike.

Pa še to: pohvalno je, da sta vprašala za nasvet. V nedeljo sem se na Triglavu spraševala, kaj nekateri mislijo...

Če se že odpravljata, se nujno odpravita za 2 dni, ker celotna zadeva je IZJEMNO naporna za en dan.

Gora pa poleg višine, sama po sebi ni čisto nič posebnega. Kup sivega skalovja, jaz v njem ne zaznam res nobene lepote.

Pojdita raje v lepše, bolj mogočne gore v Kamniške Alpe, nabirajta kondicijo in se potem odpravita na očaka.

Najpomembnejše je da vsak pri sebi razmisli: koliko se giba, ali ga je že v kakem bloku na balkonu strah višine in pa če si tega osebno želi in ne samo zaradi tega, ker gor gre pa skoraj vsak, pol morem pa it še jaz.
Jaz osebno sem opravil prvo turo sploh v hribe, sam in v 1 dnevu ravno na Triglav. Pa mi bo ta tura ostala v večnem spominu, koliko sem užival in mi je bilo lepo.
Sem vsako leto po ene par krat na našem Triglavu, pa sedaj večinoma peljem koga gor in tudi poskrbim za njegovo varnost.
Letos bom mogoče malo težje našel čas, da se povzpnem gor, ker sem imel par veliko bol zahtevnih tur (Matterhor), za opravit pa mam v prvih dneh septembra še Mont Blanc. Mam pa že par dogovorov, da koga vodim na kako goro. Pa to počnem za dobro voljo in brez kakega plačila (mogoče čaj v koči).
Pa letos je malce težje opravit 2 dnevno turo na Triglav (za vikend) brez pravočasne rezervacije za ležišče.

LP. Marko.

marco-slo ,tolovajki si zadosti povedal že v prvih dveh odstavkih,tretji odstavek je pa že druga zgodba.tolovajka,Bojan A ti je pravilno odgovoril.

Triglav itak močno zgublja na lepoti zaradi masovnega turizma. Sicer odvisno od posameznika, ampak osebno sem veliko bolj užival na kaki drugi gori, kjer ni blo "mravljišča".
Aja.. da ne bo off topic: A je tak problem mal se pripravit, pa par vikendov prej na kake druge hribe it ? Zakaj bi se silil na triglav, če sicer ne maraš hodit v hribe? Pejt na morje al pa nevem kam.
Lp

Jaz namestu vaju nebi šel....najprej začnita z manjšimi hribi, potem pa postopoma vedno višje.
Jaz sem začel pri 1200 metrih, potem sem šel na 1600 metrov, potem na 1800 metrov, potem na 2000 metrov in nazadnje na višni 2240 metrov. Tud sam si želim it na Triglav pa letos ne bom še šel.
Je pa tako, da sem iz hribov doma 700 metrov nad morjem pa sem še vedno trdno prepričan, da je treba postopoma premagovat višino ne, kar naenkrat na 2864 metrov visok Triglav.

Sem planinski vodnik in ne zagovarjam vzpona na Triglav za tiste, ki še niso bili drugje v hribih. Vendar je želja velikega števila ljudi, da pridejo gor. Tako sem tudi jaz imel v skupinah, ki sem jih vodil gor takšne, ki so bili prvič. Potrebno je dovolj kondicije in vzpon z izkušenimi planinci, nikakor pa ne samostojno. Lep pozdrav in veliko užitkov v hribih.

Tudi jaz nimam nič proti, da peljem nekoga v visokogorje, ki mu je to prvo srečanje s skalo. Sam imam do sedaj s tem pozitivne izkušnje in nisem imel do sedaj posebnih težav.
Se je pa potrebno takšnemu pohodniku posvetiti, ga spotoma opozarjati in gre!

Sem pa proti, da sami gredo prvič na takšno turo brez izkušenega vodnika.
Takšnih prestrašenih, zgubljenih pa velikokrat srečam ( običajno sploh ne vedo kje se nahajajo )in imajo nekateri kar srečo, da pritavajo v dolino ( se tudi zgodi, da sploh ne vedo, kje imajo prevozno sredstvo )
Lp
Lp

Ne pojdita!
To, kar navajaš; stari, mladi, otroci...zakaj ne bi šla tudi midva, ni ravno tako kot se zdi..
Otroke npr vodijo straši v navezi, tisti ki tega ne narede, pa so zelo redka izjema z velikimi izkušnjami. (prave gorniške familije)
Tudi stari in vsi tisti, ki gredo prvič imajo OBVEZNO vodnika, a je večina kljub temu hudo neelastična in na smrt preplašena. Mnogim se niti sanja ne kaj jih čaka.
Stavim, da ni človeka kateri prej ni hodil v hribe, ki bi prvič na Triglav prišel brez resnih težav!
Osebno zelo občudujem vodnike, ki peljejo na Triglav skupino prvopristopnikov. To so "muke kristusove".. Ne, hvala!
Še 1x: ne pojdita!

Meni se ne zdi pametno. Tudi sam se nisem bil na Triglavu, pa sem sportnik, dobro kondicijsko pripravljen, vendar do lanskega leta popolnoma nenavajen hribov in višine.
Takrat sem zacel pocasi, kupil karte, se odpravil za 3 dni cez Pohorje. Se naucil kaj je potrebno vzet s sabo, kako nacrtovat turo. Letos spomladi nadaljeval na majsnih pohodih (Nanos, idp), nato nadaljeval v Kamniskih Alpah (Grintovec, Kamniško Sedlo, idp.), za na konec sem se odpravil se v Julijce v blizino Kriskih Podov).
Meni se ne mudi nikamor, raje grem pocasi in se navajam na visino, kline in gore. PA se zraven super uzivam in to je najpomembnejse.
Svetujem ti, da naredi isto, Triglav lahko pocaka.

Še nekaj.

Včeraj sem peljal bratranca, ki je bil najvišje na Viševniku in Debeli peči. Dva tedna pred Triglavom se je vsak dan odpravil na Šmarno goro. Kaj se je zgodilo?

Na vrhu Triglava je dobil močan glavobol in povsem izmučen in oslabljen je komaj prišel v dolino Krmo.

Je pa res, da sva šla za en dan.

jaz sem šel lani na triglav brez usakih priprav, in to je bil moj prvi vrh,pa nisem imel nobenih težau. je pa res da sem imel s seboj izkušenega planinca. zato brez vodiča ne hodita nikamor. pa še to: izberita lažjo pot (pokljuka, krma).
lp.

Pozdravljeni!

Najprej lepo, da sta vprasala, to je ze znak, da nista nepremisljena.

Na Triglavu sem bila 3x. Ni veliko, da bi lahko dajala nasvete, ampak...

Kot vsake druge stvari se je treba lotiti tudi hribov oz. gora pocasi. Najprej pojdita na grice in hribcke. Nato se lotita visin okrog 1000m itn. Tako bosta videla koliko "moci" in predvsem vztrajnosti imata.

Sama sem bila prvic na Triglavu s 3 sosolkami (stare smo bile 21 let). 2 sta bili ze na Triglavu, 2 se ne. Imele smo primerno obutev in nahrbtnike, v sredini 90-ih pa nisi itak se nobenega videl s celado (kot jih vidis zdaj, kar je tudi prav, saj gre razvoj naprej).

"Vzele" pa smo si 3 dnevno turo:

1. dan: pricele smo (popoldan, ker smo sle z vlakom in pol z avtobusom) pri Slapu Savica - cez Komarco - do koce pri Sedmerih Triglavskih jezerih.

2. dan: od Sedmerih Triglavskih do koce pri Prehodavcih - cez Hribarice - do Dolica.

3. dan: od Dolica (tu smo pustile tezke nahrbtnike in se odpravile z majhnimi nahrbtniki, v katerih je bila voda in kaksna zitna ploscica, pa rokavice in vetrovka)- na Triglav - dol pa na Planiko - in nazaj na Dolic - pa sestop v Zadnjo Trento (Zadnjico).

Meni je bilo v redu to, ker smo se 1. in 2. dan fajn utrdile, se "klimatizirale" in ni bilo norenja. Vse je bilo "con calma".

Sama imam kar velik strah pred visino, zato se mi je zdela pot iz Dolica na Triglav odlicna - do pod Triglava hodis po mulatjeri, pol pa imas 1 urni vzpon na vrh in gledas samo kline in zajle in res premisljeno pazis na vsak korak. In tudi ko potem sestopas na Planiko, si ze toliko utrjen za visino in tudi napora ni tako velikega (ker pac sestopas).

Je pa vseeno nujno, da gresta 1. na Triglav z nekom, ki je na Triglavu ze bil oz. tako kot so vajeni po drugih drzavah, da vzameta vodnika. Pa se tudi pozanimat kaksno bo vreme.

Zivljenje je le eno in skoda bi bilo, da se vama kaj zgodi in tudi tistim nasim pridnim resevalcem, ki v vecini primerov (vsaj kot berem v casopisu) resujejo nepremisljene planince.

Vse s premislekom in srecno!