Prečenje Trentski Pelc - Srebrnjak

Čestitam, vam je uspelo, skupaj je lažje, kjer drug drugega spodbujate in učite

Hvala

Čestitam, Tinca. Imaš mogoče kaj več slikic same poti?

Poglej si tule: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=4598&stran=1

Na današnji jesenski dan na Srebrnjaku in Trentskem Pelcu. Začetek Pri Cerkvi v Trenti mimo lovske koče in po lovski stezi do grape, ki gre na Srebrnjak. Z vrha po grebenu na Trentski Pelc in sestop po grapi do velikega melišča ter nazaj do lovske koče in v dolino.

Lepo

Matej, sva gledala, če si kje na grebenu na drugi strani doline.

Super @lg! Sm včerej večrat pomislna nate

Trentski Pelc in Srebrnjak - od lovske koče Staro Utro in iz doline Trente po stari vojaški/gozdni cesti – razmere 11.10.2018

Ko se odločate za to turo, se morate nanjo prej dobro pripraviti, tako zaradi sorazmerne težavnosti in dolžine, kot tudi zaradi številnih orientacijskih zadreg po bolj ali manj zahtevnih brezpotjih (vršnji pristop/sestop in grebenska rez povprečno I-II). Nekaj prispevkov, kar je napisanih na tem forumu (pod temo Trentski Pelc ali Srebrnjak) je kar korektnih, nekaj jih najdete tudi na FB pri znanih gornikih (če ste njihov sledilec ali fan), več napisanega pa tudi v Habjanovi knjigi Brezpotja.

Po vrsti: zadeva se začne že pri samem štartu iz doline, če bi radi opravili neko bolj krožno turo, morate upoštevati, da je med izhodiščema pri Stari cerkvi (brv čez Sočo) severno od vasi Trenta in na začetku stare vojaške ceste južno od vasi Na Logu, iz katerih dveh se običajno pride do lovske koče Berebica Staro Utro, po glavni cesti razdalje cca 5 km. Če nimate postavljenih dveh avtomobilov ali kakega ustreznega prevoza, si dodatnega pešačenja najbrž ne boste več želeli, avto štopanja pa v pozno jesenskem času, ko na cesti ni več toliko prometa, pa najbrž tudi ne.

Torej izberemo eno od dveh možnosti in povratek na izhodišče. Pot po stari vojaški cesti je za začetek bolj položna, a daljša (kakih 10 km), ampak tudi brez orientacijskih zagat do lovske koče, če hitro hodite boste ob preštevanju označenih ovinkov do tja prišli v 2 urah. Vmes je možno uzreti tudi nekaj razgledov na gore nasproti nad Sočo, … pa od Goličice na severu … pa do Krna na jugu.
Neko »dobro« krožno turo je težko priporočiti tudi od lovske koče naprej, kajti vzponi in sestopi so lahko med seboj dokaj neprimerljivi, pa tudi iskanje prehodov pri sestopanju navzdol je precej bolj naporno in nepredvidljivo kot pa denimo navzgor. Morda je Habjanova opisana smer ture (slika 4) še najbolj aktualna, ampak v lepem vremenu si človek čimprej zaželi razgledov, grebena in skale, ne pa iskanja poti čez gozd, grape in prebijanja čez ruševje, … zato jo s kolegom od lovske koče nasproti ubereva čimprej navzgor v redek gozd, čez visoke trave in mimo otokov ruševja, še komaj opazno sled v desno proti Plešivcu pustiva za drugo priložnost ali pa morda za konec ob povratku. Če ste dober opazovalec in imate nekaj tovrstnih izkušenj, vas skromna stezica zagotovo pripelje do značilnega melišča pod osrednjo grapo, spodaj je ozka, a se potem razširi in pelje navzgor vse do predvrha Pelca na njegovi vzhodni strani. Čez skalni skok nad meliščem, izbereva najlažji levi pristop, nad njim je potem potrebno malo v desno, da pridemo pod pravo grapo. Čez grapo navzgor je najbolje plezati in se držati osredne smeri, nad njo pa potem prečimo malo v levo in čez strme trave dosežemo greben. Na stranski vrh na vzhodni strani Pelca je potrebno še čez značilno strmo ploščo, kar zahteva nekaj več previdnosti, a ima dobre oprimke. Nadaljevanje do vrha Pelca je potem le še udoben sprehod in delanje dobrih fotk na 360* naokrog , kajti razgledi so res fenomenalni.

Prvi del spusta iz Pelca po zahodnem grebenu je sorazmerno enostaven, vse dokler v drugi polovici grebena ne prispete do ključnega mesta, kjer je potrebno za nadaljevanje poiskati udobno polico na severni strani grebena, sicer leži nad prepadno steno, a je dovolj široka, da lahko gremo kar varno čez in naprej na širšo poševno skalno gredino pod previsom, s katere pa hitro sestopimo v desno in v ruševnat svet proti grebenu.

Greben čez Ribežne ni tako enostaven kot se zdi, kar nekajkrat »malo gore – malo dole« in veliko rušja vmes, ki pa ga je vzeti kot pomoč. Povečini se je držati vršnjega grebena in izsekov, kakšni obvozi na jug se ne izkažejo za dobre. Pomembno: z grebena Ribežnov ni nikjer enostavnega izstopa ne na južno in ne na severno stran, ampak zelo zahteven - skoraj že alpinističen sestop (v priročnikih ocene II - III), zato je treba imeti tu dovoljšno zalogo časa.

Vzpon iz Ribežnov na vzhodni vrh Srebrnjaka po grebenski smeri je sicer zahteven, a povečini ne preseže I.stopnje plezanja in ni tako izpostavljen kot izgleda od daleč, nadaljevanje po vršnjem grebenu je lažje in enostavno, a zopet malo gor-dol in do zahodnega vrha vzame še kar nekaj časa. Od Pelca prek Ribežnov na Srebrnjak sva porabila cca 1 uro in pol.

Nov izziv pa šele nastane, namreč sestop iz Srebrnjaka: ali preko zelo strmih trav navzdol in spodaj še prek kakšnega nepredvidene skoka, ali pa po isti poti nazaj po smeri prihoda iz Pelca. Ker gora ni nora, človek - ki je prišel gor pa tudi ne, naj se vsak prej odloči po svoji najboljši pameti in naj izbere pač ta bolj ziher varianto. No, za karkoli se boste odločili, je prej dobro vedeti ali izkusiti, da je sestop od Vratc med Pelcem in Plešivcem lažji kot iti navzdol po osrednji pristopni grapi na Pelc, za sestop iz Srebrnjaka proti sedlu Za česnom pa je prej dobro vedeti, kako se po tej smeri pride tudi gor, časovno pa je seveda dosti krajše, nasploh če se vračamo v dolino po vojaški mulatjeri.

Predmetna tura - za primerjavo po terenu in težavnosti malo spominja npr. na Matkovo Kopo iz Matkovega kota ali pa na Krofičko (v zgornjem delu) iz Robanovega kota.
Za celotno prehojeno pot in z dvema odmoroma za malico ter obilo slikanja, sva porabila skoraj 11 ur.

Napise na prvi slikci si malce falil.

@alyas,čestitke za turo.

Lepa tura s še lepšim opisom, čestitam.
Morda bi sam dodal še tretje izhodišče na pl. Zapotok, od koder se je mogoče pod Ribežne povzpeti na "trentarski" način.

Lepo turo ste opravili.

Krožna od cerkve preko Utra, Plešivca, Pelca in Srebrnjaka in sestop za Česnom je lepa varijanta, brez velikih orientacijskih zank.
Po zanimivi dolini pa tudi po cesti tistih 5km hitro mine.
Primerjava z Matkovo kopo in Krofičko pa je primerna, če zmanjšaš čas na pol.

Kako sploh začeti, kako napisati, opisati ...pa dajmo na kratko, po tako strmih travah še nisem hodila, a začnimo na začetku.
Avto parkirava v Spodnji Trenti, na desni, mi2 zavijeva levo, za planino Berebica in Staro Utro. Še ena ideja za kolo, gre za "samo" 24 ovinkov, za katere sem že pozabila, kako se vlečejo, a razgled na Stari Utri nadoknadi za kar se pomatramo.
Mi2 zapustiva cesto pri 20 ovinku, kjer je stezica na začetku še sledljiva, potem se čez melišče izgubi, oz. jo izgubiva, zato se zaženeva kar diretisima navzgor, rahlo v desno in že sva pri lušnem ležečem deblu, ki poleg sproščujočega razgleda, ponuja še ceke "for free". Mislim, to je bil napad, ker tulk cekov naenkrat, ja sem doživela samo tu, sicer malo nižje, na Grivah
Nadeneva čelade in že grizeva, dobesedno grizeva, strrrmino za Česnom. Na levi zagledava solnico, katera je kot neka "markacija" in od tu samo gor. Sicer je moj so-trpin hodil s palicami do vrha, sama pa sem spet nabirala šopke in se grabila za travo, višje se travi pridruži še mix skalnih skokcov, s pridihom zemlje, oz. šoder in moje roke so kar grabile, vse kar je ležalo in vsaj malo držalo
Vrh, končno vrh Srebrnjaka, ki je postregel z neverjeno panoramo.
Ko sem malo zadihala, sem le upala omeniti sestop, saj ne vem, kaj bi mi bilo bolje, ali iti po isti dol ali nadaljevati. Za dol sem vsaj vedela kako je, ampak se je kolega prav odločil, in jaaa, nadaljevala sva prečenje proti Trentskemu Pelcu. Ma kiri hudi prehodi, malo gor, malo dol, malo poplezavanja, ozke poličke, strme trave, stezice med ruševjem izsekane in pred vstopom na Trentski Pelc, te pot povede nad Zadnjo Trento, po res izpostavljeni polici in ko premagaš še skokec, si iz najhujšega. Za prečenje sva potrebovala cca. 1.30h in vrh Trentskega Pelca je bil samo najin. Je pa treba priti še v dolino in pri sestopu sva malo za-štrikala, si malo začinila spust, a se uspešno odštrikala, kar naju je povedlo vse do stezice, ki pelje na Plešivec, za katero sploh nisva vedela, da je markirana ( op. lani še ni bila). Tako sva do Utre sestopila po markirani poti, ter po cesti, ki se res vleče, nazaj do avta.
Tura je zelo zahtevna, že zaradi dolžine, gre za brezpotje, saj pod Srebrnjakom nobenega možicla, vsaj mi2 ga nisva opazila. Prvega sva videla malo pod vrhom. Grebensko prečenje je sicer omožiclano, ponekod zelo izpostavljeno, ruševje posekano, a nič zavarovano. Nato sledi še zahteven sestop iz Trentskega Pelca, ter do doline je tudi še kar nekaj hoje.
Je pa bila ta tura visko na listi želja in jupiii, uspešno sva jo prehodila, predvsem pa hvala mojemu so-trpinu za družbo in smeh pri "zaštrikanih" skokcih
20.08.019

Uh, v preteklih dneh si pa zajemala z veliko žlico. Ti kar zavidam.

Samo ENA je ROZKA, vsa čast in čestitke. Jupiii.

"dprapr", res je, hvaležna za vse prehojeno, a ta tura se mi je nekako najbolj vtisnila in bo še za dolgo ostala

"MarkoK", hvala

Včeraj sva z Jovanom s polno žlico zajemala mikavnost Trente. Podobnost z Matkovo kopo, ki je zgoraj omenjena, za pristopno smer drži.
Zjutraj sva si eno vozilo dostavila do začetka mulatjere, ups, ceste, ki vodi na Staro Utro.
S turo pa sva pričela v Zadnji Trenti, s parkirišča za BG in Jalovec. Preko planine Zapotok sva dostopila do vznožja stene Ribežnov in po Tumovi smeri pristopila na greben. Smer orientacijsko ni zahtevna, tehnično pa je še najtežji vstopni skok do grape (trentarska III). Za posladek je raz pod grebenom, kjer je skala odlična.
Z Ribežnov sva najprej obiskala Trentski Pelc, se vrnila in nadaljevala v smeri Srebrnjaka. Vreme je bilo idealno za hojo in poplezavanje, z občasnimi razgledi. S Srebrnjaka sva sestopila navzdol po strmih travah do sedelca Na česmu. Od tam pa po lovski do ceste in po njej v dolino.
Krasen dan v raju.

Hudo dolga je videt. Lojza najbrž nista srečala!?