MATKOVO OKNO
V četrtek zvečer pokliče Drago: »greš jutri z mano v Logarsko«?
"Seveda", je povraten odgovor čez 15 minut: »kdaj si pri meni..«? Takoj grem pakirat opremo, v dilemi sem ali vzamem oba Matrixa ali enega in star pohodni cepin z ratiščem 70cm? Vremenska do 10 ure dopoldan napoveduje sonce , midva se spravljava se na prisojno stran…. Vzamem veteranski pohodni cepin ( letnik 1980 ) in sodoben lahek Matrix lopatica.
Sonce zgodaj zjutraj že ogreva Savinjek in greben. V eni uri sva pri lovski . V enem od številnih izvirov se osvežim z mrzlo vodo in sperem sveža zrnce soli na obrazu. Naprej proti Matkovem oknu vodi Drago. Prepustim se strokovnjaku, ki je večkrat prehodil te konce in ima več izkušenj kot jaz.
Snežna strmina se z nabiranjem višine postavlja pokonci. Sneg je južen na površini, ampak 5 cm pod površju trd in omogoča dobro napredovanje. Kmalu so na vrsti dereze in cepin. Jaz se odločim za pohodnega. Ratišče je dolgo in mi daje občutek varnosti. Kar se v zgornjem delu izkaže, ko se v strmini splazi pod nogami del snežne podlage in z levo roko obvisim na cepinu. Malo me zapeče dlan, ker sem brez rokavic, ampak se hitro skobacam nazaj, da Drago še opazi ne. Pod vršnim grebenom, ko prečiva levo opazim dva zarjavela klina, lepo do ušes zabita ( držita!! ). Komu sta kaj služila?? Tu pa škripanje derez po kamenju…
V zasneženi navpičnici do okna ( obok se že vidi ), izkoriščam tudi ruševje za pripomoček. Drago skoči pogledati na enega od Turnov, jaz pa počakam pri oknu. Sveže napihanega snega ne manjka na prepišnem oknu. Zoprno se lepi na dereze. Drago tako hitro napreduje po snežni strmini, da sem mu nevoščljiv. Jaz pa poslušam »ropotanje«, ki odmeva iz Matkovega kota / obisk Škafa še ne priporočam!!!
Ko se vrne se lotiva strmih prečnic v levo ( hitiva ). Sonce dela svoje in sneg se odtaja. Poč, ki nakazuje, kjer se je snežna odeja pretrgala naju skrbi. Na nekaterih predelih cepin ne "prime". Uspešno prečiva dva zelo strma pobočja, sledi strm spust in sva na varnem. Potem še mix snega, kamenja strmih trav do sedla. Drago si zaželi še en vrh, jaz pa pivo ( utrujen sem ). Mirne duše ga fotografiram od daleč in poslušam škrtanje njegovih derez. Včasih se zasliši oddaljeno padajoče kamenje. Pogled proti Planjavi, Sedlu, Brani, Kotličem, Menihu,Turski, Rinkami… je za dušo….
Sledi še snežni spust do lovske in klasika do Logarskega kota.
Sreča je tudi, če imaš prijatelja/co, s katerim deliš takšne lepote …
lp