Današnji ( beri sobotni) cilj je odnesla prepozna ura, a nič zato, ni ravno, da v Trenti ne bi imela kaj za početi oz. za prehoditi...in sm šla, v Zadnjico, parkiram, prestavim avto, parkiram, ne ne, tu bo boljše...no, ko se prišla nazaj, se je topil na soncu...
Odločim se za pot čez Komar, kjer me kljub pozni uri, vsaj na začetku še objema senca, a sonce kmalu pokaže svojo moč in me spremlja celo pot...na Doliču se malo ohladim s pijačo in že sledim možiclnom na najbližjo sosedo Triglava...Šmarjetno glavo...ma je lep grebenček, največ kar šteje je mir, katerega najvišji sosed težko čaka in dočaka...do "sedelca" po isti poti, nato sem kar nadaljevala naravnost po grebenu, malo po svoje, malo levo, malo desno in "bum", markirana pot
, ki pripelje iz Triglavske škrbine.
Sestopila po mulatjeri, pa mi je že kar hitro bilo žal, ma se vleče, pa vročina, neznosna, tako, da sem v Zadnjici kar poletela v Krajcarco, ki te dodobra zbistri, malo zaboli od ledene temperature vode, predvsem pa osveži...nato pa na zasluženo "limonado"