Včeraj sem doživel zopet en nepozaben dan. Že nekaj let so mi rojili po glavi manj znani in nižji vrhovi zahodno od Montaža. Pozno jesensko vreme je kot nalašč za njihov obisk, saj suhe trave, obrnjene na jug, ne predstavljajo kakšne nevarnosti. Sonce je prijetno grelo cel dan in uživancija je bila popolna.
Ob pol devetih štartamo s parkinga mimo (še) zaprte koča Brazza in se usmerimo proti Montažu. Na sedelcu Vrh Strmali (2201) skrenemo levo in začnemo avanturo. Jaz sem skočil še na istoimenski vrh, ki se dviguje 30m nad škrbino. V slabe pol ure, hodeč po grebenu, dosežemo najvišjo točko Curtissona, slovensko ime Klavni noži??2240. Da dosežemo nov vrh, imenovan Zabuš 2244, smo se morali spustiti 170m v škrbino in skoraj ravno toliko zopet povzpeti. V zares super vremenu smo se zgoraj kar nekaj časa martinčkali. Če bi vedel(i), kaj nas čaka v nadaljevanju, bi se kaj hitro zmigali... Namreč - sestop s te gore je čisto nekaj drugega kot sprehod do tu.
. Za sestop v škrbino smo torej porabili veliko več časa, kot je bilo v planu, zato se Ivo in Lado odločita, da se počasi vrneta proti izhodišču, z Darkom pa nadaljujeva proti Strmi peči. Najprej so naju pozdravile jeklenice, ki so v dobrem stanju, po premaganih 140m skalne strmine si zopet v lepi travi, kratka grebenska pot nad bivakom in še zadnji vzpon danes. Edini današnji vrh, na katerem sem že bil, in sicer 28. 8. 2009 z Ireno in Matjažem. Obiskovalcem Strme peči predlagam, da pri pristopu s Pecola, skrenejo s poti 621 desno na pot 640, ki je meni veliko prijetnejša, kot nadaljevanje po omenjeni.
Slabo uro do parkinga je samo še prijeten sprehod skoraj po ravnem v senci gozda, čeprav ga je požar leta 2013 močno poškodoval.
Kot sem rekel, dan za bogove...