silvo1952 - Zadnja sporočila

Z Rudnega polja smo se preko Krucmanovih kont podali po cesti pod Mali Selišnik in nekoliko naprej pričeli vzpon po pobočjih gozda v smeri prehodov na Debeli vrh in Veliki Selišnik ter po strmih pobočjih pod vzhodno pobočje ter iz dolinice na južna pobočja in se povzpeli na vrh.
Smučali v smeri vzpona večinoma po ojuženem snegu.
V gozdu je sneg poln vejic, iglic in mahu in ga počasi pobira. Več na:
https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/veliki-seli%c5%a1nik

V ponedeljek sva se s s prijateljem zapeljala na Rudno polje in naredila smučarsko turo na Draški rob. Z nekaj sreče in iznajdljivosti sva na smučeh se povzpela po gozdu v dolinico med dolinama pod Kačjim robom in Malim Selišnikom in po izstopu iz doline hodila med vzpetinicami in dolinicami pod Draški rob. Povzpela sva se na rob, na Vrh Draškega roba tokrat zaradi vetra in golega pobočja nisva šla. Smučala sva po poti vzpona.
Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/dra%c5%a1ki-rob

V soboto smo se povzpeli preko Zelenice in Male glave na vrh Vrtače in se vrnili po označeni stezi nazaj na Zelenico in Ljubelj. Pot po neoznačeni stezici z nekaj lahkega plezanja je lahko sledljiva, saj jo koristi vedno več planincev in z nekaj pozornosti ji je možno brez posebnosti slediti. Vreme nam je malce ponagajalo z vetrom in meglico oblakov in zato smo vrh hitro zapustili. Na poti nas je razveseljevalo gorsko cvetje, ki ga je obilo.

Ali kdo ve kakšno je stanje ceste Jelendol - planina Pungrat. Za info hvala v naprej.

V soboto smo se zapeljali do Erjavčevega rovta. Cesta normalno prevozna z nekaj previdnosti zaradi posledic deževja. Vzpon je kljub vročini in sopari v zavetrju minil brez posebnosti. Seveda ne gre brez lahkega plezanja ob varovalih. Na vrhu Kepe veliko obiska z obeh strani meje in veselje ob pogledih na trato z gorskim cvetjem. Razgledi dobri. Vrnili smo se po poti vzpona in se osvežili v sotočju potokov ter kasneje v Dovjah.

Hvala za odgovor. Tudi včeraj je bila cesta kot opisano.

Ali kdo ve kakšno je stanje ceste Dovje - Erjavčev rovt?

Po dnevih dežja vendarle dan, ko sva lahko naredila krožno pot: planina Jezerca - Kriška planina - planina Koren - Košutna - Kompotela - Vrh Korena - greben Jež - Zvoh - Kriška planina in vrnitev na parkirišče na planini Jezerca. Pot normalno prehodna, lepi razgledi, nekaj obiskovalcev vrhov in na Krvavcu priprava na jutrišnji cilj kolesarske dirke po Sloveniji. Pogledi na vrhove in množica gorskega cvetja so naju razveseljevali na celotni poti. Vročine ni bilo. Ko zapiha veter, mrzlo.

Kolesarji vrtijo pedala na Giru, medtem pa ubiram krajše kolesarske ture in danes sem prikolesaril na Miklavža že malce čez deveto uro dopoldne. Vrh je v času mojega prihoda sameval in nekaj minut sem občudoval okolico v samoti. Kako je bilo pred leti, lahko preberete na: https://www.gore-ljudje.si/Objavljalci/miklav%c5%be-nad-savo

Ponedeljkovo dopoldne sem izkoristil za kolesarjenje na Obolno: Ljubljana - dolina Besnice - Veliko Trebeljevo - Obolno - Mali vrh - Kožljevec - Pance - Podlipoglav - Ljubljana. Skupaj sem prekolesaril po asfaltu, makadamu in kolovozih 57 km. Zaradi sopare ni bilo dobrih razgledov. Kljub temu odlična tura na najvišji vrh občine Ivančna Gorica.

V nedeljo sem iz Ljubljane prikolesaril do pruha nad zaselkom Slevo, od koder sem se peš podal na razgledišče in po grebenu na Kamniški vrh in Planjavo. Vrnil sem se po stezici ob grapi in preko pašnikov na izhodišče. Pot normalno prehodna, le nekaj več pazljivosti je potrebno pri spustu. Kot običajno lepi razgledi in veliko cvetja ter kopica pohodnikov. Po vrnitvi domov se je kolesarski števec ustavil pri triinšestdesetih kilometrih.

Zelenica je vedno dobra izbira, ko želiš nekaj narediti dobrega v kratkem času. V soboto smo se povzpeli z Ljubelja na Zelenico, stopili na Vrh Ljubeljščice in Spodnji Plot ter se vrnili na izhodišče. Na poti smo srečali veliko pohodnikov. Pot normalno prehodna, le pobočje pod Spodnjim Plotom mokro in spolzko.

Morda kdo ve, kakšne so današnje razmere na cesti Pristava - Križovec?

Včeraj sva se s prijateljem povzpela z Rudnega polja na Mrežce in Debeli vrh in presmučala njuna pobočja. Videla sva le sledi turnih smučarjev.Snega je dovolj, smuka odlična.

Izbrala sva najboljše, kar lahko v tej pomladni zimi. Parkirala na Rudnem polju in že pri avtu stopila na smuči ter se preko smučišča povzpela na Zlate vode ter nadaljevala vzpon na vršnji greben Viševnika, kjer sva še pred zadnjo strmino zaradi kopnin sestopila s smuči in se na vrh povzpela peš. Razgledi odlični. Na vrh se je povzpela še peščica turnih smučarjev in pešakov. Vrnila sva se do smuči in odsmučala pobočje po odličnem snegu. Z ravnice pod Plesiščem sva se nekoliko povzpela in med macesni v snežni plohi presmučala pobočje do Zlatih voda. Z nekaj zavojev in podrsavanja je bila grapa za nama in po zelo skromni snežni odeji sva odbrzela do vznožja smučišča in kasneje skozi gozd do avtomobila.

Tokratna zima ni radodarna s snegom, kar se pozna tudi v gozdovih na Pokljuki. Včeraj smo se z Rudnega polja povzpeli na Vrh Draškega roba po zelo strmih pobočjih nad gozdno cesto, kjer je sneg bil od pršiča, napihanca, trde in lomljive skorje. Z vrha smo smučali v krnico pod Viševnikom, se povzpeli na Kačji rob in med vejevjem ruševja na Zlate vode. Žleb je dobro zalit s snegom, tako da smo s podrsavanjem in zavijanjem prismučali na pobočje smučišča, kjer je snega bolj za vzorec. Smučali smo do vojašnice in zadnje metre do avtomobila naredili peš, kjer smo zaključili lepo krožno turo.

Včeraj je bila Velika planina spet enkratna. Ponudila je toplo sonce, modrino in belino neba, meglice, hlad vetra in malo snega, a dovolj, da so otroci uživali in se veselili. Zima pa, le kje si, ko decembra bolj diši po pomladi.