silvo1952 - Zadnja sporočila

Z Rudnega polja smo se preko Krucmanovih kont podali po cesti pod Mali Selišnik in nekoliko naprej pričeli vzpon po pobočjih gozda v smeri prehodov na Debeli vrh in Veliki Selišnik ter po strmih pobočjih pod vzhodno pobočje ter iz dolinice na južna pobočja in se povzpeli na vrh.
Smučali v smeri vzpona večinoma po ojuženem snegu.
V gozdu je sneg poln vejic, iglic in mahu in ga počasi pobira. Več na:
https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/veliki-seli%c5%a1nik

V ponedeljek sva se s s prijateljem zapeljala na Rudno polje in naredila smučarsko turo na Draški rob. Z nekaj sreče in iznajdljivosti sva na smučeh se povzpela po gozdu v dolinico med dolinama pod Kačjim robom in Malim Selišnikom in po izstopu iz doline hodila med vzpetinicami in dolinicami pod Draški rob. Povzpela sva se na rob, na Vrh Draškega roba tokrat zaradi vetra in golega pobočja nisva šla. Smučala sva po poti vzpona.
Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/dra%c5%a1ki-rob

Včeraj je bil pravi dan za pobeg iz meglenih dolin na sončno in kratek čas tudi oblačno planino. Na planoti je kar nekaj pomrzjenega in poledenelega snega, več od pričakovanj a žal premalo za smuko. Kjer je bilo mogoče, smo pri hoji koristili kopnine, sicer pa previdna hoja po drsajočemu snegu.

Odpeljali smo se v Ukve, se povzpeli do izhodišča za Lepi Vršič in prve korake naredili s smučmi v rokah. Višje stopili na smuči, pa sestopili in ponovno na smuči. Povzpeli smo se do sedla med Kokom in Lepim Vršičem. Snega bolj za vzorec, veliko kopnin, a na vzhodnem pobočju pod južnim grebenom dovolj, da smo na smučeh prišli na vrh in z njega tudi odsmučali. Srečali dvojico, ki sta hitela proti vrhu, mi pa smo odsmučali do sedla in nato rodeo po skorjastem snegu. Nižje smo smuči dali na nahrbtnike in do spodnjih pašnikov šli peš, nato še kratko smučanje in hoja do izhodišča. Vsekakor premalo snega in verjetno danes še manj za dobro smuko.

Le nekaj vzpona sem naredil in že sem bil nad meglicami. Sprva je bilo hladno, nato me je grelo sonce, ko sem se sprehodil na Kamniški vrh in Planjavo.

Poprha ni več, bo treba počakati naslednjo snežno pošiljko. Danes jutranji hlad, a na soncu prijetno. Poti suhe in lepo hodljive.

Danes smo obiskovalci Debnega vrha pohiteli in ujeli nekaj snežnega poprha.

Danes oblačno, v četrtek lepo sončno vreme in izkoristila sva ga za vzpon po običajni poti z Rudnega polja na vrh Viševnika. Vedno znova vidim, kako ljudje puščajo sledi za seboj in na Viševniku sta tako oba stebrička polepljena s številnimi nalepkami. Tudi packarija na skali, slika št. 58, je popolnoma nepotrebna...

V dnevu, ko prevladujejo oblaki na nebu in sem ter tja pade na zemljo deževna kaplja, je prijetno stopati po stezicah in kolovozu na domači hrib.

...pa še lastniki bajt in gostinci, mar ne?

Tokrat krožna pot: Rakove ravni, Marjanine njive, Gojška planina, Bukovec, Tiha dolina, obronki gozda nad vrtačami, Koritni vrh, Zeleni rob, Gradišče, Poljanski rob, Mala planina, Gojška in skozi gozd na Sončna griča in nazaj na izhodišče.
Kot običajno planina ne razočara. Macesni so večino iglic že odvrgli, sviščevec še cveti, poti suhe in lepo prehodne, le na Koritnem vrhu zaradi zaraščenosti ni dosti razgleda. V eni od vrtač je kopica nesnage, vključno z odpadlim lesom. Škoda, saj to kazi sicer lepo planino.

Lepo vreme naju je zvabilo v gore. Z avtom do planine Ravne, kjer so macesni žareli v sončevi svetlobi. Naredila sva krožno turo preko Smrekovca pod Dleskovec in na Veliki vrh in Veliko Zelenico. Razgledi odlični. Pri vzponu na ravnico med vrhovoma je potrebno previdnost. Pod snežno odejo je nekaj ledu. Vrnila sva se pod Dleskovec, se povzpela na njegov vrh in sestopila po južni stezici mimo jezerc v vrtačah na Dolge trate in se v senci gozda vrnila na izhodišče. V gozdu ni veliko snega, je pa mokro in spolzko.

Najlepši dan tega tedna sva izkoristila za vzpon na Mrežce in Debeli vrh v objemu zlatih macesnov.

Včeraj je vreme poskrbelo za slabo vidljivost kljub enkratni vremenski napovedi. Tokrat sva lahko pripeljala vse do zapornice na gozdni cesti za planino Dovška Rožca. Naprej peš po markirani stezi do planine, kjer so sončni trenutki polepšali macesne. Na vrh Dovške Babe sva prišla z oblakom, tako da lepega razgleda ni bilo. Nadaljevala sva proti vzhodu, se spustila in povzpela na Koprivnjak, kjer je bilo že več sonca. Z vrha po planini Rožca na sedlo Rožca in na Hruški vrh. Vrnila sva se po prečni poti na Dovško Rožco. Srečala nekaj pohodnikov, dva motorista in kolesarja... Na koncu sva bila zadovoljna s krožno potjo in zaključek naredila Pri Aljažu.

Jesen v gorah je pravi balzam za meglo v dolinah. Tokrat smo se podali skozi pokljuške gozdove na krožno pot po vrhovih nad Lipanco.

Neprijetno presenečenje nas je pričakalo na gozdni cesti pri Mrzlem studencu, kjer je bila pred nami kolona avtomobilov in avtodom, večina italijanske registracije, za katerimi smo počasi vozili dokler niso parkirali za nabiranje gob. Vodja odprave Slovenec. Ostalo naj bo prepuščeno bralcu.

Od izhodišča Pri Rupah smo hodili skozi gozd in našli smo nekaj gobanov. Tokrat smo se izognili označenim potem vse do Spodnjih Brd, kjer smo uživali v pogledih na macesne, katerih iglice počasi prehajajo iz zelene v rumene barve in v naslednjih dneh jih bo sonce pozlatilo.

Nadaljevali smo na Debelo peč in nato na Brda. Vrh je oskrunjen. Poleg poškodovanega žiga je leseno skrpucalo in trakovi. Na vrhovih gora, po mojem prepričanju, bi morali ohraniti le žige in skrinjice za vpis obiska, vse ostalo je navlaka in bi bilo potrebno odstraniti ter vrhove pustiti zanamcev kar se da nedotaknjene.

Povzpeli smo se še na Kredarico, Lipanski vrh in Mrežce in neizmerno uživali tudi pri sestopu, malce po svoje.

Veliko govorjenja in malo narejenega, bi lahko dejal po sobotnem kolesarjenju na prelaz iz Kranjske gore. V takem tempu dela malo verjetno, da bodo letos dokončali dela. Zapornice so bile dvignjene in le tisti del ceste je urejen.

Cesta na Jermanco je s počasno vožnjo in previdnostjo prevozna. Le parkiranje je problem zaradi možnosti plačila kazni. Znak prepovedi je po mojem mnenju nepotreben. Kdo ve, morda bodo postavili v prihodnje zaporo ceste že pred Kamniško Bistrico, saj smo v kapitalizmu, mar ne.