Franc60 - Zadnja sporočila

Svoj čas sem imel program ali dostop do spletne strani, kjer se je dalo videti razgled z določene točke. Samo postavil si točko na želeno mesto, nastavil kot in izrisali so se vrhovi, nad njimi pa napisi. Možna je bila še 10-kratna povečava. Sedaj tega ne najdem več - ali ne obstaja ali pa sem izgubil povezavo (ime za dostop).
Če kdo o tem kaj ve, bom vesel sporočila - in verjerno še kdo drug tudi. Na Google Earth seveda lahko prestavljaš možička, kakšnih napisov nad vrhovi pa tam ni.
vse dobro vsem

Ko hodimo po Zahodnih Julijcih in Karnijskih alpah (nekateri tudi po Dolomitih) se dostikrat srečujemo z ostanki fronte (mulatjere, kaverne, rovi, vklesane poti...). Pri tem mi večkrat ni jasno, kako je ta linija potekala - kje so bili Avstrijci in kje Italijani.
Ali obstaja kakšen zemljevid ali knjiga, kjer bi bilo vrisano. O soški fronti je tega kar precej, zanima pa me tudi ostali del. Googel ni ponudil kaj pametnega, ali pa nisem prav iskal.

Bom poskusil razčistiti, če ne letos pa drugo leto. Pot naj bi se začela nekje nad Turkovim rovtom (verjetno odcep od običajne Za Cmir), a ne bi potekala po grapi.

Po skopem opisu Janeza Seliškarja sva šla na Vratarsko Mlinarico in naprej na Rušnato in Požgano. Že tam, kjer se zavije s poti za Cmir in v grapi je nekaj odrezanih vejic - za markacijo in potrditev, da je smer prava.
Nekdo pa trdi, da se da priti gor tudi po nekakšnem grebenu, kjer naj bi bila prava lovska pot. Zanima me, če kdo kaj ve o tem?

Ali morda kdo ve, kje v Martuljku se lahko parkira za slapove ali za kam višje.
Pri starem Špiku je vse rezervirano za goste hotela.
Občina Kranjska Gora je skoraj na vseh parkiriščih uvedla parkirnino. Naj bo, če res mislijo, da bodo tako naredili red. Ali pa bodo vsaj uspešno odganjali obiskovalce.
Za slapove in ostalo (Jasenje, Za Ak,vPod Špik...) pa zgleda, da ni nič predvideno - razen če tvegaš in zapelješ v gozd.

Zanima me, če obstajajo tudi ''malo manj pametne ure''. Potreboval bi zanesljiv merilec utripa. Ostale funkcije (GPS, koraki, kalorije...) so mi skoraj odveč. Verjetno bi tudi baterija zdržala več, če ne bi bilo nanjo obešene toliko 'pameti'. Lahko pa da se motim.

Upam, da imamo v mislih isto stezo. V zbirki: ''Kje so tiste stezice'' je zanjo tale opis in skica.

Do Ingota pridemo po običajni poti iz Rut. Dobro uhojena steza se začne takoj za Finžgarjevo kapelo. Po kakih 200 metrih boljša pot zavije levo navzgor, mi pa nadaljujemo naprej ob strugi. Steza spet postane bolj vidna in se v okljukih začne vzpenjati. Ko smo na njej, nas brez večjih težav vodi najprej po rebru, nato pa v bližini roba grape (struga Martuljka). Na okoli 1300m zavije levo in v dolgem prečenju skoraj vodoravno obide vsaj tretjino zgornjega predela Vršiča. Steza poteka preko melišč in ruševja, ki pa je široko izsekano. Proti koncu - za travnatim žlebom - je treba iti naravnost in ne navzgor. Potem pa nas pot pripelje v gozd in po njem na jaso (Robičeva planina, na zemljevidih narobe označena čisto drugje). Na vrh Vršiča se lahko povzpnemo naravnost po grebenu (brezpotno a prehodno). Ali pa nadaljujemo naravnost preko jase in se po gozdu prebijemo do običajne nemarkirane a udobne poti (BP4), ki sem pripelje od Skočnikov. Oboje nam vzame približno pol ure.

Stanje 26. 5. 2021.
Danes sva pri sestopu s Požarja v Kot naletela na svežo podrtijo - leži kar precej dreves in večjih vej. Veter je zares dobro gospodaril. Dol je nekako šlo, ker sva bila dva in je vsak na svoji strani iskal nadaljevanje poti. Kako bo to pri vzponu? Da bi se kmalu kdo tega lotil z motorko pa skoraj ne verjamem.Zaenkrat torej - prehodno za najbolj trdovratne in vztrajne.
Do Lengarjevega rovta se z avtom trenutno ne da priti - na cesti stoji gozdarska žičnica.
Srečno

Prav na vrhu Vošce je v snegu nastala luknja: premer približno meter, globina 2 metra. Zgleda, da se sneg tali v tej obliki. Zaenkrat ni videti, da bi kdo padel notri. Okrog nje ni odmetanega snega, torej je ni skopala človeška roka.
S prijateljem si tega pojava nisva znala pojasniti. Ima kdo kakšno pametno razlago (fizikalno)? Veter ob sneženju? Toplejši predel v tleh?
Lahko jo greste tudi pogledat - kakšen teden bo še zdržala.

Oba imata prav. Nadaljuje naj prvi.
Glede namembnosti pa sem nalašč postavil vprašanje - nisem namreč čisto prepričan. Po moje je to solnica.

Ob kateri stezi nas pričaka takle komfort?
Za popoln odgovor: čemu je v resnici namenjeno tako navrtano deblo?

Lengarjev komen

Brinova glava

Tulipan, hvala. Tudi v imenu vseh, ki jim bo to prišlo prav.

Midva sva šla obratno kot Ljubitelj gora. Iz Naborjeta po 605 do škrbine, dol pa na planino Granuda in po cesti v dolino. Samo nekaj namigov o začetku, ki je malo zapleten.
V Naborjetu skoraj nasproti cerkve zavijemo levo čez most in nadaljujemo naravnost do deponije lesa. Tu nekje ob strani pustimo avto. Gremo desno (naravnost 606 na Poldašnjo špico) potem pa navzgor do kolesarske steze. Takoj se začne tunel, na drugi strani pa po nekaj sto metrih na prvem odcepu zavijemo levo navzgor. Na drevescu je skromna rdeče-bela puščica z nerazpoznavno številko 605. Cesta čez nekaj časa postane pot in steza, ki nas brez posebnosti pripelje na škrbino Cianalot. Tu se pridrušimo stezi iz Dunje. Midva sva do vrha rabila 4 ure, mlajši bi to opravili hitreje.
Sestop po isti smeri ali čez planino Granuda (časovno približno enako). V tem primeru na razpotju pod vrhom zavijemo navzdol do planine (604),potem pa po gozdni cesti do kolesarske steze in skozi dva tunela na izhodišče (3h ali manj).

Morda kdo ve, kako je letos s krajno počjo na Kugyjevi na Montaž.

Na Borovju sem bil v nedeljo.
Z navadnim avtomobilom se še do razcepa (Tromostovje - Brevant) ne pride. Najhitreje je kar iz doline (Dovje). ''Steza'' od Vrs (planina, 1200m)do Borovja je v glavnem zasnežena, a shojena, brez težav. Proti Planici z Vrs ni šel po zadnjem sneženju menda še nihče. Je pa s Šije 1 (sedlo med Planico in Borovjem) na Borovje bolj strmo in težje. Na Planico pa se zna precej udirati, posebno pri zgornjem prečenju.