rezist - Zadnja sporočila

8 dnevno potepanje in hribolazenje po Balkanu.
2200 prevoženih kilometrov.

Več slik : https://www.facebook.com/media/set/?set=ms.c.eJxVkMmNRUEMAjMaeSsv~_Sc26tPjXxE2BW4RVmQHlsTUn3~%3BKJnGiFOPMuXjynKgW5e7IW7kah435lAxLqu5TqMg2kyxwbwv5nH5H1eofnGrlwSFmlCeGXFOega2QP~_RBpnjWklXCOpxd5aETUltYwpk2ZYCfrNln0p3PjxztteO0S1Z5Or2unoTWrHKO3lWecy7kqoJjXJrmvaxSz9twdEPiIaNZBUzHP1adcxQ~-.bps.a.10220453621555187&type=1

Lp, Matevž

Zima in turno smučanje v avstrijskih Visokih Turah, spomladansko pohajanje po domačih gorah, poletje v švicarskih Alpah in oddih na Hrvaškem, jesen v italijanskih Dolomitih ter zima ponovno v domačih hribih. Vse to in še veliko več.

Kot že prejšnja leta, sem tudi tokrat pripravil izbor svojih najboljših fotografij, ki sem jih posnel v letu 2017. Zopet sem veliko presmučal in prehodil, nekaj tudi preplezal in prekolesaril. S prijatelji smo izpeljali kar nekaj tur, ki mi bodo za vedno ostale v lepem spominu. Ena izmed teh je bil vsekakor obisk Peninskih Alp v Švici, ko sva se s prijateljem povzpela na ledeniški vrh Signalkuppe 4554 m, kjer je postavljena tudi najvišje ležeča zgradba v Evropi - koča Capanna Regina Margherita. Vsekakor si želim, da bi čim večkrat tudi v letošnjem letu takole pobegnili daleč stran od ponorelega sveta.

Fotografije si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2018/01/gorska-dozivetja-v-letu-2017-top-36.html

Hvala vsem, ki me spremljate preko bloga, želim vam kar se da srečno in varno leto 2018!

Se da normalno prit do aljazevega doma z avtom al so kake zapore?

Hvala za odgovore

Zanima me, če je šel kdo na Krn s Krnskega jezera ? Kako je kaj s snegom ?

Obisk teh krajev je resnično vreden ogleda, sploh za nas navdušene hribolazce, da

Res je, hvala !

Lofotski otoki, Norveška - 1.del (Moskenesøya)
Lofotski otoki so po zaslugi instagrama ena najbolj znanih in obiskanih turističnih točk na Norveškem. Nahajajo se 1500 km severno od Osla in okoli 800 km južneje od Nordkappa. Najbolj so znani po tradicionalnih ribiških vasicah, peščenih plažah in gorah, ki se dvigajo tudi tisoč metrov nad morjem in nudijo res epske razglede. Ceste so na Lofotih zelo lepo urejene, otoki pa so med sabo povečini povezani z mostovi. Narava ti tukaj res ponudi ogromno, pa čeprav zna biti vreme ponavadi nekoliko muhasto. Na najhladnejši dan je bilo komaj 10 stopinj, na najtoplejši pa okoli 25 stopinj, takrat sva se tudi kopala v sicer ledeno mrzli vodi. Kampiranje v Skandinaviji je dovoljeno skoraj kjerkoli, kar se je pri nama izkazalo za nekaj najboljšega glede na to, da nisva imela avta. Veliko sva prehodila kar peš, koristila pa sva tudi javne prevoze. Kuhala sva si vsak dan sama, živela sva skromno, saj so cene nenormalno visoke. Skoraj vsak dan sva se povzpela na kakšen vrh, ki jih tukaj res ne manjka. Nekateri vrhovi so kljub nizki višini zelo težko dostopni. Zemlja je ponavadi zelo razmočena, zato je dobra obutev nujno zlo.

Več fotografij na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.com/2018/07/lofotski-otoki-norveska-1del-moskenesya.html

Na vrhu

Rogla 1517 m - novoletno smučanje na Pohorju
Nastanjeni smo bili v enem izmed bungalovov, ki se nahajajo skoraj na vrhu smučišča. Veliko smo presmučali, sprehodili smo se tudi do Lovrenšnkih jezer, predvsem pa smo v kar se da prijetni družbi nazdravili na leto 2018.
Fotografije na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/12/rogla-1517-m-novoletno-smucanje-na.html

Vsem hribolazcem želim varen korak v letu 2018.
Lp, Matevž

1.DAN - Bech da Mesdi 2727 m, Via Ferrata delle Trincee.
Pot naju je vodila čez mejni prehod Fernetiči do Belluna, in od tam naprej do prelaza Passo Fedaia, kjer sva parkirala. Usmerila sva se severno od prelaza in se povzpela najprej do koče Rifugio Padon, sledil pa je nekoliko daljši sprehod do vstopa v ferato delle Trincee, ki ves čas nudi lepe razglede na Marmolado in Piz Boe. Pot je krožna, dobro zavarovana in na momente precej strma. Po uspešno izpeljani turi sva se čez prelaz Passo Sella spustila do Val Gardene (Santa Cristina), kjer sva imela rezerviran apartma.

2.DAN - Gran Cir/Große Cirspitze 2592 m, Val di Funes/Villnöß - Santa Maddalena 1339 m
Zgodaj zjutraj vožnja do prelaza Passo Gardena, s katerega sva se v dobri uri povzpela na Gran Cir. Pot je lahka in nikjer izpostavljena, v pomoč nam je nekaj jeklenic. Ker sva razmeroma hitro sestopila sva se po kosilu odpravila še v slikovito vasico Santa Maddaleno v dolini Val di Funes, ki s svojo pokrajino očara vsakega obiskovalca. Dolina je tudi izhodišče za osvajanje vrhov v gorski skupini Odle, kjer kraljuje Sass Rigais 3025 m.

3.DAN - Sassopiatto/Plattkofel 2958 m
Zadnji dan pred poslabšanjem vremena sva izkoristila tako, da sva se s prelaza Passo Sella povzpela na najin najvišji vrh, ki sva ga imela planiranega ta dopust, to je Sassopiatto. Vrh je razmeroma lahko dostopen in je edini v gorovju Sassolungo na katerega vodi označena pot.

4.DAN - Santa Cristina 1428 m
Na dan predsedniških volitev je bilo tudi v Italiji precej slabo vreme, zato sva ta dan izkoristila za ogled vasice, kjer sva bila nastanjena. Bilo je precej vetrovno, meja sneženja se je spustila nekje do višine 1700 m.

5.DAN - Alpe di Siusi/Seiser Alm, Puflatsch Bullaccia 2174 m
Z Ortisea sva se zapeljala z gondolo do planine Alpe di Siusi, katero sva v celoti prehodila, hkrati pa osvojila še planoto oziroma vrh Puflatsch Bullaccia. To je bila tudi ena izmed redkih gondol, ki je obratovala v tem letnem času. Vsak, ki se odpravlja v Dolomite mu obisk tega kraja toplo priporočam.

6.DAN - Seceda 2518 m
Z apartmaja sva se povzpela na 2518 m visoko Secedo, ki je priljubljen cilj številnih gornikov. Izpeljala sva lepo krožno turo, ki pelje tudi mimo številnih jezer. Naslednji dan sva spakirala in se vrnila proti domu.

Več fotografij najdete na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/10/val-gardena-obisk-jesenskih-dolomitov.html

Lp, Matevž

Monte Rosa je največji gorski masiv v Evropi, ki leži na meji med Italijo in Švico, med Zermattom na eni in Alagno na drugi strani. Njen glavni vrh je 4634 m visok Dufourspitze, ki je hkrati tudi najvišji vrh Švice in drugi najvišji vrh v Alpah, sledi pa ji še veliko podobno visokih vrhov. Midva z Rokom sva v tem masivu osvojila Piramide Vincent 4215 m, Signalkuppe 4554 m in Parrotspitze 4432 m.

Četrtek, 3.avgust
Dan, ko sva z Rokom končno odšla tja visoko v Peninske Alpe osvajat štiritisočake. Ob enih popoldne sva se s Cerknice zapeljala čez mejni prehod Fernetiči, mimo Milana do vasice Alagna Valsesia. Potovanje je trajalo slabih 7 ur, nabralo se je 600 kilometrov. Namestila sva se v kampu, se najedla in pripravila za naslednji dan.

Petek, 4.avgust
Po zajtrku sva se s kar tremi gondolami zapeljala do dejanskega izhodišča za vzpon, to je Punta Indren 3260 m. Tu sva takoj stopila na ledenik, ki pa ni predstavljal nikakršnih težav. Sledil je kratek plezalni del in hitro sva prišla do drugega ledenika, ki ga je bilo potrebno prečiti, da sva prišla do koče Capanna Gnifetti 3647 m. Za kočo se prične tisti pravi, na momente kar strašen ledenik, kjer je naveza nujna. Še isti dan sva opravila aklimatizacijski vzpon na Piramide Vincent 4215 m. Čeprav sva imela vse potrebno za prespati v bivaku na Balmenhornu 4167 m sva si premislila in se spustila do koče Gnifetti, kjer sva na srečo dobila prenočišče brez rezervacije. Bilo mi je precej slabo, a se je po obilni večerji stanje izboljšalo.

Sobota, 5.avgust
Ob dveh ponoči sva se odpravila proti gori Signalkuppe 4554 m, kjer je postavljena tudi najvišje ležeča zgradba v Evropi - koča Capanna Regina Margherita. Začetni del poti je bil enak kot prejšnji dan, ko sva opravila uspešno aklimatizacijo. Vrh sva osvojila kmalu po sončnem vzhodu, razgledi na celotne Alpe so bili spektakularni, jutro pa je bilo precej hladno in vetrovno. V koči sva spila najboljšo možno kavo in se kmalu poslovila. Povzpela sva se še na Parrotspitze 4432 m, ki ima res eleganten vršni greben. Sledil je spust po že precej ojuženem snegu do koče ter naprej do gondol, ki so naju popeljale nazaj v Alagno. V kampu sva prespala in se naslednji dan vrnila domov.

Več fotografij na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/08/signalkuppe-punta-gnifetti-4554-m-masiv.html

Lp, Matevž

Poglej, pofotkaj, uživaj, NE TRGAJ!
Nekaj mojih fotografij na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/05/golica-1835-m-cez-polje-narcis.html

Lp, Matevž

Sosednji vrh obleganega Grossglocknerja.

Z Rokom sva se zapeljala do vasice Kals, od tam pa do koče Lucknerhaus (1948m), kjer je izhodišče za vzpon. S hojo sva pričela ob petih zjutraj, smuči pa je bilo potrebno nesti do koče Lucknerhutte, ki se nahaja na višini 2241 m. Po krajšem postanku sva nadaljevala do koče Studlhutte (2801m), od tam pa strmo v breg proti ledeniku Teischnitzkees, kjer se odprejo čudoviti razgledi na okoliške vrhove. Ledenik na katerem sva se držala desne strani ( hoja pod Glocknerjem ) je precej dolg in razvlečen. Tik pod vrhom je začelo močno pihati zato se na gori nisva dolgo zadrževala. Smuka je potekala v smeri vzpona vse nekje do višine 2150 m. Smučanje na ledeniku je bilo nekoliko monotono, nad in pod Studlhutte pa vrhunsko. Sledil je še kratek polurni sprehod do izhodišča in vožnja domov.

Vabljeni k ogledu fotografij na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/05/teufelskamp-3511-m-sosed-obleganega.html

Lp, Matevž

S podzemno vzpenjačo Mölltaler Gletscher Express sva se s prijateljem zapeljala do izhodišča, ki je pri jezeru Stubelesee na višini 2234 m. Tam sva pripela smuči in se ob smučišču povzpela najprej do koče Duisburger, kjer se odpre čudovit pogled na okoliške vrhove. Po kratkem postanku sva nadaljevala proti vrhu Baumbachspitze, ki pa je bil vedno pogosteje v megli. Ko sva prišla pod vrh gore so se zaradi številnih plazov začele vsesplošne helikopterske akcije, ki so trajale skoraj skozi cel dan. Lavinske razmere res niso bile najboljše, saj je prejšnje dni padlo ogromno snega. Zaradi kaosa, ki je vladal na smučišču so reševalci pričeli z iskanjem morebitnih zasutih, ki pa jih na srečo ni bilo.

Po prihodu na vrh se je megla razkadila, razgledi pa so bili enkratni na vse strani.
Fotografije na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/04/baumbachspitze-3105-m-na-smuciscu.html

Lp, Matevž

Klasična turno-smučarska tura.
Sobota, 25.marec 2017
Smuka zelo dobra, smuče je treba nositi cca eno uro.
Lp, Matevž

Do doma na Okrešlju (1396 m) je bilo potrebno smuči nesti, saj nižje snega ni, pot pa je bila mestoma zelo poledenela. Do vstopa v žleb se je dalo s smučmi, kasneje pa jih je bilo potrebno ponovno pripeti na nahrbtnik zaradi strmine, ki ne popusti vse do vrha. Razmere so bile dobre, visoke temperature so sneg nekoliko zmehčale tudi v žlebu, čeprav tam sonce ne posije. Vzpon je bil vse prej kot dolgočasen in monoton, saj je zaradi padajočega kamenja potrebna velika pazljivost! Po izstopu iz žleba je bilo do Turske gore še slabih 20 min hoje. Smuka je potekala po smeri pristopa, vse do izvira reke Savinje (1310 m).
Fotografije si lahko ogledate na povezavi : http://matevzlavric.blogspot.si/2017/03/turska-gora-2251-m-turni-smuk-skozi.html

Lp, Matevž