ajdaa - Zadnja sporočila

Se vidi, da ima na tej strani veliko ljudi prevec prostega casa. Najbrz bi bilo precej manj nepotrebnih razglabljanj, ce bi se vsak lepo brigal zase in se ne bi vtikal v tuje probleme ... Zan pac ni bil vec zainteresiran in se zdaj posveca drugim stvarem, ki ga trenutno veselijo, vsi pa seveda upamo, da se nam bo spet pridruzil pri hoji v gore

Danes sva se z Žanom samostojna podala na Kokrsko sedlo. Spet sva imela avto bus ob 7:00, danes pa se nama nanj ni mudilo, ker sva uro odhoda vedela že od prejšnjega samostojnega vzpona na Kamniško sedlo. nTorej prišla sva na avtobus, poravnala stroške vožnje in smo se odpeljali v Kamniško Bistrico. Kosva začela hoditi sva kmalu prišla do prve table za Kokrsko sedlo. Najprej sva hodila po gozdni cesti, ki pa se je kasneje spremenila v stezo. Tako sva prišla do ceste, ki vodi do parkirišča za Kokrsko sedlo in marsikam drugam.Prišla sva tudi do skale Žagana peč, malo višje pa je tudi spodnja postaja tovorne žičnice na Kokrsko sedlo. Tako sva hodila po gozdu in kmalu je postalo vroče, zato sva se prelevila v kratke hlače. Ker nama ni bilo več tako vroče sva hitreje hodila in prispela do višinskega gozdu, ta pa je vodil do ruševja. Od tam naprej so bila melišča, ki pa so hitro minila in prišla sva do Kokrskega sedla. Tam sva si v koči privoščila jabolčni zavitek in palačinke s čokolado, za povrh pa sta nama oskrbnik in oskrbnica dala čokolado in bombone. Potem sva šla pa kar dol. Pot navzdol se je hitro končala kljub temu, da sva med spustom nabirala jagode in borovnice. Prišla sva do koče v Kamnički Bistrici in si privoščila sadno kupo in jabolčni zavitek. Ker sva imela do prihoda avtobusa še skoraj 3 ure sva se igrala na igrišču in ob izviru Kamniške Bistrice. Ko je prišel avtobus sva spet poravnala stroške prevoza sva se usedla in se odpeljala domov.

Danes sva se z bratcem Žanom spet sama, tradicionalno podala na Kamniško sedlo. In že zjutraj se je zgodil nek pripetljaj. Dan pred tem sva gledala vozni red avtobusov, ki pa je bil napačen, prvi avtobus je šel slabo uro prepozno, torej namesto ob 7:00 ob 7:55. To sva k sreči zjutraj ugotovila in posledično z vso hitrostjo odhitela na avtobus, na katerega nama je uspelo priti točno (z nekaj čakanja). No in smo se odpeljli. Vozili smo se približno 20 minut. Ko smo prispeli v Kamniško Bistrico sva z Žanom takoj začela hoditi in tako sva kmalu prišla do prve ikonične točke-Galerije. Od tam sva se napotila v klanec, ki se konča na spodnji postaji tovorne žičnice. Tam se tudi pride do gozdne ceste, po kateri pa se hodi okoli 10 metrov. Kmalu je odcep in tam se spet začne planinska pot. Pot nas kmalu pelje do rokovnjaških jam in blizu njih sva imela z Žanom krajšo malico . Ko sva nadaljevala pot je že začelo postajati vroče, zato sva začela hiteti, da naju najhojša vročina ne bi dobila v ruševju. Zato sva kmalu prišla na še eno križišče planinske poti in gozdne ceste. Od tam naprej je bila še kakšna ura do Pastirjev, kjer sva se nameravala pripraviti na vročino. Ko pa sv prišla do Pastirjev sva ugotovila, da vročine ne bo, ker je pihalo in postajalo bolj oblačno. Zato sva šla kar naprej, se ustavila pri neki skali na travnku nad Pastirji, kasneje pa tudi na skali, ki ima ime Kamrica. Od tam je bilo pa res še zelo malo do koče. Ko sva dosegla kočo sva v njej naročila jabolčno pito. Ko sva pomalicala sva plačala in odšla. Spust do Pastirjev je minil hitro in kmalu sva dosegla tudi potoček, ki se nahaja pod Pastirji, kjer sva se kar nekaj časa igrala. Ko sva se nehala igrati sva nadaljevala spust in kot bi mignil prišla do doma v Kamniški Bistrici. Tam sva imela kosilo: jaz jabolčni zavitek, Žan pa štruklje. Po kosilu sva se igrala na igrišču in raziskovala in čas je kar izpuhtel. Prišel je avtobus in naju odpeljal srečno domov.

Srečno novo leto ter varen korak v hribih in drugod.

Danes sva se z bratcem Žanom ponovno sama napotila na Kamniško sedlo. Dan je bil lep, ker zaradi občasnega vetra ni bilo prevroče v ruševju. Nekaj časa nama je sledil prijazen kuža, ki pa se je nato napotil k njegovemu lastniku. Na vrhu so bile kavke, na Kamrci pa planika in nekaj murk. ko sva prišla do izvira Kamniške Bistrice sva se kot vedno tam tudi dlje zadržala.

Črni gad je v bistvu črna različica navadnega gada. S črno barvo privablja sončne žarke, ker živi v gorah, kjer je hladneje. Gre za zakonsko zavarovano vrsto, kot so zavarovane tudi VSE druge kače v Sloveniji. Ampak na žalost se tega zaveda zelo malo ljudi, tako da veliko kač žalostno konča. poleg tega se mnogo ljudi ne zaveda kako so kače in drugi plazilci ( vsi zavarovani) pomembni za naravo.

V novem letu vam želim varen korak v hribih in drugod, srečo, zdravje in veselje in da spoštujete gorsko floro in favno. Konec koncov se morajo zelo potruditi, da preživijo zimo in mnogim tega tudi ne uspe. Kaj nej še rečem ,... nč varen korak v hribih še naprej in mogoče se pa kje v gorah še srečamo.

Štartali smo 5.33. Na koncu sem jaz najbolj priganjala, ker sem hotela imeti čas pod 10 ur.

Saj si takoj najdeva zaposlitev - zabavo, tako , da ni panike !!!

Danes sva se z bratcem Žanom ponovno podala na en samostojen pohod - tokrat na Kokrsko sedlo . Vreme je bilo odlično - ne prehladno, ne prevroče.Na vrhu sva bila ob 10:54. Naročila sva si palačinke z marmelado.Zopet so naju pozdravile planinske kavke. V dolini sva bila 13:10 in spet je bilo dolgo čakanje na avtobus. Ampak čas je hitro izpuhtel, ker sva se medtem igrala na "otočku" pri izviru Kamniške Bistrice, bila na igralih pri domu v Kamniški Bistrici ter imela kosilo. .Tako se je končal ta izlet.Še fotke :

Na tej turi sva zdaj drugič. Jaz sem stara 12, Žan pa 9 let.Hvala za pohvale .

Danes sva z bratcem Žanom spet opravila samostojen pohod na Kamniško sedlo . Vreme je bilo super. Našla sva veliko rožic . Na vrhu sva bila ob 10:58. Tam so naju pozdravile velike jate planinskih kavk, ki so veselo letele nad nami.Naročila sva si palačinke z marmelado in porabila bone za zastonj čaj.Ko sva pišla do Pastirjev sva se preoblekla v kratke hlače. Pri domu v Kamniški Bistrici sva bila ob 13:15, tako, da sva na avtobus čakala cele 4 ure . Medtem sva naročila pleskavico v lepinji, se igrala na igralih pri koči v Kamniški Bistrici,šla do izvira Kamniške Bistrice in v domu pri Kamniški Bistrici vedrila pred plohama, ki sta prišli in na srečo tudi hitro odšli . Videla sva tudi polha .

Na taboru PD Rašica smo obiskali Rodico po poti iz Ribčevega Laza do Planine Suha in od tam na vrh Rodice. Spust po isti poti . Na Planini Suha je en, ki je bil s tabora prijel metulja za krila mu eno odtrgal in mu nato odtrgal še zadek. To v TNP - ju ni dovoljeno, tudi povedala sem mu to amak njega to ni brigalo .Ubogi metulj .

Danes je mladinska komisija organizirala pohod na Belsko Kopo.Vreme je bilo lepo, na koncu malo preveč vroče. Nismo prišli do vrha ampak bilo je lepo.
Pot je bila lahka, brez snega. Bilo je lepo organizirano, le hoja malo počasna. Z nami sta šla tudi dva gospoda Piska - gorska policista.

Na Kamniškem sedlu sva se včeraj z bratom mela zlo fajn. Najprej sva šla z avtobusom ob 7 uri do Kamniške Bistrice. Potem sva šla do Pastircev in imela tam počitek. Na poti do Pastircev je bilo veliko mišk. Višje od pastircev sva šla čez nekaj snežišč, ki se hitro talijo. Na vrhu je bila koča odprta, strežejo samo pijačo. Na sedlo sta priletela dva vojaška helikopterja. Na poti navzdol sva videla še jato kavk.
Ko sva prišla dol sva se šla še ohladiti k izviru Kamniške Bistrice. Vreme je bilo cel dan jasno. Ker je avtobusnih zvez malo sva imela čas do 17:40, ko gre zadnji avtobus.