darinka4 - Zadnja sporočila

Mene pa zanima , ali je kdo hodil iz planine Zaprikraj na Lipnik? Ali se da v enem dnevu prehoditi Lipnik in Javoršček?

Kal 1700m in Vršič 1787m. 19.9. 2019. Malo obiskana vrhova v grebenu , ki se nadaljuje na Oblo Brdo in vse do Lopatnika in Krnčice. Iz Drežniških Raven 575m. Do Zaprikraja 6 km po zelo slabi makadamski cesti . Pot je vrisana in včeraj smo jo našli in po njej prišli do Vršiča. In naprej po grebenu do drugega vrha , ki je nižji in zadnji v grebenu ali pa prvi kot gledaš. Ogledali smo si ostanke utrjenih položajev druge italianske linije. , utrdbe, kaverne, ki so ga osvojile alpinske enote 31 . maja 1915. Tam sta si bili zelo blizu italianski in avstrijski enoti, kjer so ostanki na teh dveh vrhovih še danes. Ko smo izkali vhode v kaverno smo naleteli na dva gada, eden je bil rjavkast, z varovalno barvo, drugi pa prav črn, ampak nista bila daleč narazen. Oba sta se umaknila. Najbrž nista navajena nikogar. Črn je še pokukal iz skrivališča, preden je izginil v notranjost. Pri sestopu smo šli nekoliko prenizko in zgrešili pot. Našli smo jo nižje. Po visokih travah je bilo treba kar previdno po strmem terenu navzdol.

Ta bom rekla pilj mi je danes mi je bil zanimiv. In križ v Križu pri Sežani.

Ja vem. Sam meni je lepše domače ime gardelin.

Gardelin je priletel na obisk.

Hvala pikica 1 in sandra. Sej najprej sem se začudila kako je dolg in počasen. Ampak da živi tako visoko mi ni šlo v račun. Še ko sva šla dalje je bil kar tam v tisti pozi kot okamenel. Rožiček se mu je tudi videlo.

Je bil videt kar nekam zbegan ko je opazoval z razdalje. Zgleda da ima to v sebi, saj bi ugriza ne preživel. Potem je kar en čas hodil tik za mano. Če bi se še kakšna kača sončila na poti. Bo treba visoko obutev , če slučajno stopiš kje blizu.

(14 .4. 2024). Sva šla samotna popotnika v snegu. Pravzaprav prvi del poti iz Kluž po gozdu v kopnem. Sneg se prične na poti pred vojaškimi utrdbami. Srečanje in to dvakrat z gadom. Oba sta se sončila na poti. Maksi se je obema izognil in ju opazoval z razdalje. Prvi je bil bojno razpoložen. Kot na fronti. Pa mu nisva nič hotela. Drugi pa se je umaknil prav lepo počasi. Od utrdb naprej sva šla boj po desni strani. Na levi kjer gre pot je še dosti snega . In sedaj je kar nekaj lukenj. Sva se če se je le dalo izogibala snežiščem. Pod vrhom sva prišla celo na pot. Je le kratek del kopna . Potem do vrha ni več daleč. Gor je še dosti snega . Pod vrhom sva se odpočila v kopnih skalah. In opazovala let beloglavih jastrebov. So kar nekaj časa krožili nad naju. Sestopila sva bolj kot ne po travah. Po snežišču le kjer ni šlo drugače. In ob sestopu zopet srečala na poti gada. Pot iz Kluž je očiščena. Drevje , ki je bilo na poti so požagali.

Iz Kluž na Rombon. Maksi se mu je obakrat umaknil na razdaljo treh metrov. Ga težko opaziš v listju.

Ta dva pa sta prav frišna . Od danes. Prvi je bil na poti. Zelo napadalen. In kar velik. Me je bolj spominjal na modrasa . Je izgledalo kot da je imel rožiček. Drugi pa je bil miroljuben. Ob sestopu na poti, kjer se je elegantno umaknil.

Ta je danes letel od cveta do sveta .

11. 4. 2024. Planina Kuhinja-Leskovca- Lužnica. Namen je bil pogledat proti Vrh nad Peski. Sedaj so razmere vsak dan drugačne. Sneg se niti ni kaj dosti prediral. Ga pobira. Imela sva kar hladen veter skoro vso pot. Le v zadnjem delu proti Vrh nad Peski se je nekoliko umiril. Na višini 2163 m malo pod vrhom sva se odločila da ne greva naprej. Zaradi opasti, ki bi se lahko sprožila . Sedaj so tudi luknje v snegu in se kar hitro znajdeš notri. Z grebena sva šla še na sosednji vrh. Spomenik na Malih Peskih je v snegu. Vidi se samo streha. Tam je še dosti beline . Spustila sva se do jezera v Lužnici. Sneg se tudi tam topi. In po poti vzpona na izhodišče. Prav lepa že skoro pomladna tura. 14 km hoje je naneslo in 1430 višincev. Srečala nisva nikogar.

Sem bila presenečena . Blizu jezera v Lužnici. Oziroma bolj pod Maselnikom. So prezimile.

Današnji snežni šopek . Je ostal v snegu.

Leto škorcev.

Kako si vedel? Otliškega okna še ni videl. Skozno pa tudi ne .

Midva z Maksijem sva šla kar peš od doma. Po škratljevi poti. Čez Štanjel. v Branico, kjer je Maksi plaval. Sestop pa v strmino . Pod Štanjelom sva prišla ven. Tam blizu železnice. Potem malo po asfaltu in po drugi poti nazaj.Ni bila ravno kratka pot. Predolga pa tudi ne . Ravno prav za se razmigat.