darinka4 - Zadnja sporočila

Idealna tura v snegu. Saj ni nič težak vzpon . Večina pohodnikov , ki hodijo po poti za Lužnico gredo naprej proti Vrh nad Peski in Batognici. Midva se običajno odpraviva v snegu s planine Kuhinja čez Leskovco. Ko razmere ne dovoljujejo poti naprej, je Maselnik dobra izbira. Tako je bilo včeraj 19.01. 2026. Shojeno je bilo do vrha. Toda napovedan je bil močan veter. Nič se niso vremenarji ušteli. Že na parkirišču na planini Kuhinja je bilo minus 7 stopinj. Dan je bil brez oblaka. Snega tam zadaj je kar nekaj . Za naprej so bile dobre razmere, a se zaradi močnega vetra nisva odločila. Nekajkrat si se ustavil in počakal, da je sunek vetra minil. Bila sva edina obiskovalca . Zgleda , da tudi Krn včeraj ni imel obiskovalcev.

15.11. 2024. Letos je november krasen. Da bomo v tednu dni stali na obeh Babanskih Skednjih si niti nismo mislili. Tam okrog osme zjutraj smo šli iz Žage. V strmino. Si višje ogledali slap Boka. Nadaljevali do planine Baban. Naprej pa po poti, ki pelje po gozdu. Vse do odcepa za Veliki Babanski Skedenj. Mi se odločimo za desni pristop do vrha. Sestopili smo po levi strani in prišli nižje na znano stezico. Oziroma bolj mulatjero. Pod vrhom je nekaj plezanja med skalami. Na vrhu pa na obe strani kar prepadno. Razgledi pa res čudoviti . Ko jasnina vztraja. In hladno niti ni bilo. Tik pod vrhom v travah se ustavimo kar debelo uro. Za sestop smo se odločili mimo planine Ognjenik in potem po strmi poti, ki so pred kratkim markcisti obnovili markacije , saj je planinska pot, prišli še v svetlem na izhodišče v Žago. Srečali nismo prav nikogar. Naneslo je nekaj manj kot 1700 višincev in 12najst km hoje. Tura , ki nam bo ostala v lepem spominu . Prav tako kot pred dnevi, ko smo bili v teh koncih .

Je . Nadaljuj.

Tudi Rodica ni. Letos še ne.

V pomoč.

Ni .

Od kod je tak razgled?

Zima .

Nekje Velika vrata?

Kar sem že mnogo let na tem svetu, ne pomnim , da bi bili na Krasu šakali. Sedaj so. In vsako noč točno deset do treh imajo žurko. Jih je slišati. Ko grem s psom po teh naših poteh , se večkrat zgodi, da se obrne in noče iti naprej. Se mi je že zgodilo v gozdu, da se je ustrašil in zacvilil. Sem ga imela na povodcu. Saj ga vedno imam. Najbrž je bil šakal kje blizu. Sem videla nedolgo nazaj pred vasjo Kopriva , ko je volk stekel čez cesto. Blizu ceste je železniška proga. Tik pred vozilom je stekel čez. Samo eden.

Tiha dolina - Mali Golak. Razmere danes popoldne, ko sva z Maksijem pričela s hojo . Na poti je sneg. Vrh je kopen. Rokavic nisem rabila. Derez tudi ne, ker je sneg zmehčan in je hoja sploh sestop prav prijeten. Pohodnikov popoldne zelo malo. Razgledi pa takšni.

Sem prebrala. Dodajam. Hodimo kar dosti po brezpotju. In redkokoga srečamo. Da bi koga ovirali, se še ni zgodilo. In verjamem, da po brezpotju ne bo nikoli nobene gneče. Je preveč zaraščen teren . In hoja zahtevna . Da pa bo nekdo določal kje se bo hodilo, je milo rečeno čudaško. Narava ni njihova lastnina.

Nekje ob poti vas Soča proti Lemovju?

Kje okoli Travniške doline?

Je Vrh Brda. Kar naprej.

Ni Bavški Grintavec.

Moji ljubi konci. Kje ?