darinka4 - Zadnja sporočila

Idealna tura v snegu. Saj ni nič težak vzpon . Večina pohodnikov , ki hodijo po poti za Lužnico gredo naprej proti Vrh nad Peski in Batognici. Midva se običajno odpraviva v snegu s planine Kuhinja čez Leskovco. Ko razmere ne dovoljujejo poti naprej, je Maselnik dobra izbira. Tako je bilo včeraj 19.01. 2026. Shojeno je bilo do vrha. Toda napovedan je bil močan veter. Nič se niso vremenarji ušteli. Že na parkirišču na planini Kuhinja je bilo minus 7 stopinj. Dan je bil brez oblaka. Snega tam zadaj je kar nekaj . Za naprej so bile dobre razmere, a se zaradi močnega vetra nisva odločila. Nekajkrat si se ustavil in počakal, da je sunek vetra minil. Bila sva edina obiskovalca . Zgleda , da tudi Krn včeraj ni imel obiskovalcev.

15.11. 2024. Letos je november krasen. Da bomo v tednu dni stali na obeh Babanskih Skednjih si niti nismo mislili. Tam okrog osme zjutraj smo šli iz Žage. V strmino. Si višje ogledali slap Boka. Nadaljevali do planine Baban. Naprej pa po poti, ki pelje po gozdu. Vse do odcepa za Veliki Babanski Skedenj. Mi se odločimo za desni pristop do vrha. Sestopili smo po levi strani in prišli nižje na znano stezico. Oziroma bolj mulatjero. Pod vrhom je nekaj plezanja med skalami. Na vrhu pa na obe strani kar prepadno. Razgledi pa res čudoviti . Ko jasnina vztraja. In hladno niti ni bilo. Tik pod vrhom v travah se ustavimo kar debelo uro. Za sestop smo se odločili mimo planine Ognjenik in potem po strmi poti, ki so pred kratkim markcisti obnovili markacije , saj je planinska pot, prišli še v svetlem na izhodišče v Žago. Srečali nismo prav nikogar. Naneslo je nekaj manj kot 1700 višincev in 12najst km hoje. Tura , ki nam bo ostala v lepem spominu . Prav tako kot pred dnevi, ko smo bili v teh koncih .

Seveda je Lemež. Kar naprej

21.02. 2026. Na Mrzli vrh. Sva se odločila , da greva iz vasi Gabrje. V sobotnem jutru. Po znani poti. Čeprav tu nisva hodila že nekaj let. Da bo pot kopna skoro do vrha si niti nisva mislila. Na severno stran je sneg ostal. Ob sestopu z vrha se odločiva , da greva na Vodil vrh. In v dolino. Snega je na Krnu in Tolminskih vrhovih dosti. Lepo se je videl plaz, ki je pred nekaj dnevi zgrmel iz grape med Batognico in Krnom v dolino. Ob sestopu proti Vodel vrhu sva srečala pohodnico , ki je bila namenjena na Mrzli vrh. Domačinko, ki tu pozna vse poti.Pri zadnjem sestopu po poti, ki je vsaj pred štirimi leti bila še uporabna, je sedaj zarasla z robido. Sva se morala vračat del poti, ki je bila neprehodna . In poiskat drugi prehod. Še prej sva si ogledala slap Sopotnica . Šla do tja , kjer teče grofova voda. Za konec ture pa nepričakovan ogled notranjosi Kofolovega mlina . Prijazen domačin se je kar razgovoril in povedal marsikaj zanimivega. Tura niti ni bila kratka. Prehodila sva 16 km . Višincev se je nabralo enih 1300. Pa vrh sploh ni visok. A ima čudovit razgled na bistro hči planin. Tudi razgledi z Vodil vrha ne zaostajajo.

So trentarski konci. A ni Zagorelec.

Namenjeni smo proti vrhu . Mu kdo ve ime ?

Javoršček?

Ni Batognica. Je Triglav. Mari nadaljuj.

Ni tam . Tudi tu si bil že mnogokrat.

Kam smo bili namenjeni?

Ma ne vem ker tam sploh še nisem bila Dimnik imajo v Blejski koči.

Okroglež?

Da je narava umetnik smo se prepričali včeraj, ko je bil vsakoletni zimski pohod na Golak. V spomin Petru Likarju .

Ja seveda je Palec.Kar postavi novo uganko. Ja Matej, včasih smo še kam drugam šli. Zdaj pa bolj blizu.

Bojan je pri prvem odgovoru najbližje . Če se ne motim .Ni Košutica.

Ni Posočje . Lahko naštejem na prste na eni roki, kolikokrat sem bila v teh koncih. Sploh na taprvega. Ni Storžič, niti Veliki vrh.

Prva dva odgovora sta bila blizu.