darinka4 - Zadnja sporočila

15.11. 2024. Letos je november krasen. Da bomo v tednu dni stali na obeh Babanskih Skednjih si niti nismo mislili. Tam okrog osme zjutraj smo šli iz Žage. V strmino. Si višje ogledali slap Boka. Nadaljevali do planine Baban. Naprej pa po poti, ki pelje po gozdu. Vse do odcepa za Veliki Babanski Skedenj. Mi se odločimo za desni pristop do vrha. Sestopili smo po levi strani in prišli nižje na znano stezico. Oziroma bolj mulatjero. Pod vrhom je nekaj plezanja med skalami. Na vrhu pa na obe strani kar prepadno. Razgledi pa res čudoviti . Ko jasnina vztraja. In hladno niti ni bilo. Tik pod vrhom v travah se ustavimo kar debelo uro. Za sestop smo se odločili mimo planine Ognjenik in potem po strmi poti, ki so pred kratkim markcisti obnovili markacije , saj je planinska pot, prišli še v svetlem na izhodišče v Žago. Srečali nismo prav nikogar. Naneslo je nekaj manj kot 1700 višincev in 12najst km hoje. Tura , ki nam bo ostala v lepem spominu . Prav tako kot pred dnevi, ko smo bili v teh koncih .

Mene pa zanima , ali je kdo hodil iz planine Zaprikraj na Lipnik? Ali se da v enem dnevu prehoditi Lipnik in Javoršček?

Glede na to, da sva tam v kopnem že nekajkrat hoodila, si nismo predstavljali, da zna biti težava v snegu, ki ga niti ni bilo dosti. Bolj je bil zahteven prehod čez skale, ker se tam drugače ne da. So bile poledenele in ni bilo druzga kot obrnit. Smo si ogledovali tudi tisti del, a se nismo odločili. Raje drugo varianto, ker je bilo časa dovolj še do Velikih vrat. Ko si tam vidiš prave razmere. Od daleč zgleda vse drugače.

Tura brez vrha. Zapoden - planina Zapotok. Nadaljevali smo pod stenami Bavškega Grintavca v smeri Zagorelca. Do tja nismo prišli. Na višini 1900 m se odločimo, da ne gremo naprej, ker so bili prehodi nevarni za zdrs. Obrnemo in nadaljujemo do Velikih vrat pod Zapotoškim vrhom . Tam nas je pričakalo sonce. Ostanemo nekaj časa v novembrski milini. Sestopimo v smeri vzpona na izhodišče. Vseeno smo prehodili enih 13najst km .

Ni še december. A narava je že okrašena. Danes ob sestopu.

Krasno. Cestitke.

Redna obiskovalka.

Na Zadnjiski Ozebnik?

4 .11.2025. Plazjanski ali Plaski vršac in Čisti vrh. Bil je dan s soncem obsijan. Kar cel dan. Ko zasneži ,je bolje izbrati kaj nižjega. Ker na prvem Plazjanskem vršaču še nismo bili, smo se odločili da gremo pogledat. In si še Tumovo pot ogledamo, ko smo že tam blizu. Nekaj napotkov sem dobila od Bojana, sicer ni ravno dosti opisa te poti. Tisto o neprehodnem ruševju mu niti nisem preveč verjela. Ko si tam vidiš. Ker je bilo te dni dosti vode, je nastalo večje jezero malo naprej , kjer zaviješ desno na makadamsko cesto. Snega ni bilo spodaj prav veliko. Ampak je bil pomrznjen, saj hodiš v senci. V ,nadaljevanju snega vse več. Mehak je bil in hoja prav prijetna. V zadnjem delu je bilo nekaj ruševja. Sneg se je vsipal , ko si šel skozi. Na vrhu se odločimo , da nadaljujemo po grebenu do Čistega vrha. Marijan je imel navigacijo in vajeni takih poti, ki jih žal več ni nadaljevali . Ruševje je bilo gosto. Nekje smo se spuščali preko skale. Drugje se niti ni dalo iti. Zadnji del je bilo treba nekoliko sestopit. In pod skalami je še vedno viden prehod, kjer je treba previdno čez. Potem si hitro na poti, ki gre na Čisti vrh. Na soncu je bilo prav toplo. Smo si na vrhu vzeli uro časa. Poklepetali z mlajšo domačinko, ki je prišla gor. Je rekla da pride večkrat.Čakal je le še sestop po znani poti. Enih 13najst km smo prehodili. Tura pa prav lepa , saj je bil dan krasen.

Pogled na Svitnjak , ko gre dan h kraju.

V Italiji?

Morda na Rombon? V ozadju Vrh Krnic?

Na Mali Golak?

Dvakrat da. Kar naprej.

Ena poletna. Od tam kjer že dolgooo časa nisem bila. Pa vprašanje , če še kdaj ?

Ruj v bližini Grižnika.

Drobcena taščica.