darinka4 - Zadnja sporočila

15.11. 2024. Letos je november krasen. Da bomo v tednu dni stali na obeh Babanskih Skednjih si niti nismo mislili. Tam okrog osme zjutraj smo šli iz Žage. V strmino. Si višje ogledali slap Boka. Nadaljevali do planine Baban. Naprej pa po poti, ki pelje po gozdu. Vse do odcepa za Veliki Babanski Skedenj. Mi se odločimo za desni pristop do vrha. Sestopili smo po levi strani in prišli nižje na znano stezico. Oziroma bolj mulatjero. Pod vrhom je nekaj plezanja med skalami. Na vrhu pa na obe strani kar prepadno. Razgledi pa res čudoviti . Ko jasnina vztraja. In hladno niti ni bilo. Tik pod vrhom v travah se ustavimo kar debelo uro. Za sestop smo se odločili mimo planine Ognjenik in potem po strmi poti, ki so pred kratkim markcisti obnovili markacije , saj je planinska pot, prišli še v svetlem na izhodišče v Žago. Srečali nismo prav nikogar. Naneslo je nekaj manj kot 1700 višincev in 12najst km hoje. Tura , ki nam bo ostala v lepem spominu . Prav tako kot pred dnevi, ko smo bili v teh koncih .

Mene pa zanima , ali je kdo hodil iz planine Zaprikraj na Lipnik? Ali se da v enem dnevu prehoditi Lipnik in Javoršček?

Že pot , ki gre za vetranco , kot ji pravijo , je sledljiva. Ni označena . Sem šla že nekajkrat po njej. Gor višje kjer zavije nekoliko levo se vidi še ena potka še slabše sledljiva in gre bolj v desno. Sva šla s psom pogledat , ali ta pot gre naprej, ali se konča. Se je dalo iti dalje. Nekje po vrhu. Po skalah. Se priključi strmi poti višje. Matej mi je danes pravil, da je ta pot mogoče modrasova ali kot jo imenujejo. Jaz jo ne poznam. Poti pa nisem ravno dosti poslikala, ker je bilo v tem delu , ki gre bolj po robu kar vetrovno. Več pa ne vem.

Kako že pravijo. Mi o volku. No pa sva se srečala. Ampak sem se spomnila nanj po opisu poti z Razdrtega . Tam se gre nad vetranco. Sva danes šla z Maksijem. Potem zavila na tisto pot , ki jo je opisoval Matej Trobec . Da greš po skalah. In se višje priključi strmi poti. Pot je od začetka vseskozi speljana v strmino. Danes je tam veter kar dobro vlekel. Da sva se morala z Maksijem vsake toliko ustavit in počakat, da je sunek vetra pojenjal. Pri koči je bilo začuda mirno. Tam sem srečala Mateja , ki je bil z večjo skupino . Sva poklepetala. Midva s psom sva sestopila po poti domačina. (po Janezovi poti) na izhodišče. Prav lepo izkoriščen popoldan . V nedeljo. (6.4. 2025)

Pomlad.

Rutarski gozd Rodica. Zimsko opremo sva uporabila kot ponavadi na višini 1700m. Palice sva spravila v ruševje, da jih veter ni odpihal. Ponekod so bile luknje . In nekajkrat se je bilo treba spravljat ven. Sicer je bil sneg v redu za hojo. Manj se je prediral, kot zadnjič , ko sva šla na Zeleni vrh. Razgledi so bili po napovedih. Sledi nisva imela. Je prekril najbrž novozapadli sneg.(2.4. 2025)

Taščica .

Sta bolj domači. Tudi plavčki priletijo. Vrabci pa poberejo kar ostane na tleh. Sinici ju zraven ne pustijo.

Tako v živo krokarja še nisem videla. Je ravno poletel iz gnezda in se jezil, verjetno na nas, ko smo ravno bili pod oknom. Le gnezdo bi lahko malo lepše uredil. Pa hvala za razsvetlitev.

Pa še današnje. Z vasi Loke sva šla.

Velika sinica.

Volkci so zacveteli.

ZELENI VRH 2053 m. (19.3. 2025) Lepšega dne si ne bi mogel želeti. V Ravnah minus dve. A potem na poti vse topleje. Na soncu tam nekje v žlebu sva imela 30 stopinj. Na vrhu je nekoliko pihal veter. Kar precej snega je nasulo. Ruševje na zimski poti je bilo pokrito. Sva lahko nadaljevala čez plazovino v žleb. Kajti splazilo se je skoro vse. Kar nama je šlo gaženje. Zimsko pot poznava in nisva rabila navigacije. V zadnjem delu sva se čudila opasti. Sem imela privilegij , da sem prva gazila v snežno belino in tišino do vrha. Sicer sva se v gaženju izmenjavala. Sestopila sva po poti vzpona. Kar previdno je bilo treba , ker se je sneg zmehčal zaradi sonca , ki je prav poletno grelo. Bila sva edina pohodnika.

Reka Branica danes.

Je Vogel. Nadaljuj.

Naj bo decemberska . Kje?

Tako je. Kar postavi uganko.