darinka4 - Zadnja sporočila

Mene pa zanima , ali je kdo hodil iz planine Zaprikraj na Lipnik? Ali se da v enem dnevu prehoditi Lipnik in Javoršček?

Kal 1700m in Vršič 1787m. 19.9. 2019. Malo obiskana vrhova v grebenu , ki se nadaljuje na Oblo Brdo in vse do Lopatnika in Krnčice. Iz Drežniških Raven 575m. Do Zaprikraja 6 km po zelo slabi makadamski cesti . Pot je vrisana in včeraj smo jo našli in po njej prišli do Vršiča. In naprej po grebenu do drugega vrha , ki je nižji in zadnji v grebenu ali pa prvi kot gledaš. Ogledali smo si ostanke utrjenih položajev druge italianske linije. , utrdbe, kaverne, ki so ga osvojile alpinske enote 31 . maja 1915. Tam sta si bili zelo blizu italianski in avstrijski enoti, kjer so ostanki na teh dveh vrhovih še danes. Ko smo izkali vhode v kaverno smo naleteli na dva gada, eden je bil rjavkast, z varovalno barvo, drugi pa prav črn, ampak nista bila daleč narazen. Oba sta se umaknila. Najbrž nista navajena nikogar. Črn je še pokukal iz skrivališča, preden je izginil v notranjost. Pri sestopu smo šli nekoliko prenizko in zgrešili pot. Našli smo jo nižje. Po visokih travah je bilo treba kar previdno po strmem terenu navzdol.

Včerajšnje z novih poti s Predela čez Predelske glave pa do Vršiča .

Hvala vsem trem. Včeraj pa smo to kačo videli na višini 1600m. Na Predelskih glavah. Je čuvala vrh.

Mlade lastovke.

Saj jo ne poznam. Pravi akrobat v vodi. Se mi je skrila pod kamen v vodi. Potem kukala ven. Prav smešna je bila.

Vesel bolj kot jaz. Se prov smeje v vodi.

To pa je vodni metulj??

Čez Komar?

Je še vedno dovolj drugih izhodišč brez ramp in parkirnin. Naj si jih kar nekam......

Tako pa je bilo včeraj. Zaenkrat je vode dovolj pod jezom.

Ravno Tolminci so zelo pridni kar se tiče urejanja poti. Se spomnim poti E7 iz planine Podkuk na Rodico, so jo pred par leti očistili. Smo jih ravno srečali na delu. Po mojem tu ne bi smelo biti težav.

Ja sva hodila pod velikimi skalami. Ampak ker sva bila prvič v teh koncih nama je bilo vse nepoznano. In čeprav sva imela vrisane poti v starih zemljevidih jih najbrž že dolgo ni več. Bomo pa ponovili to turo , da pridemo vsaj do Veliih vrat ko vročina popusti.Od tistih skal je šla pot še naprej. Verjetno na nepznane vrhove. Midva sva potem obrnila, ker je bilo pretoplo .Kjer je rdeča črta sva hodila. In preveč iskala in se vračala.

Hvala. Šopek je bil res čudovit. Sem šla bližje , da sem ga poslikala.

Nesem ga čez lojtri. Itak je lahek.

In je leto naokoli . Sva šla. Vedela sem , da je pot vse do zavetišča v senci. V prijetnem hladu. Na vrhu se je bilo treba obleči. Zadnja sva šla po Korenovi. Nama dobro poznana. Ko greš čez obe lojtri veš da boš prav hitro pri zavetišču. Ena večja skupina je šla pred mano po Korenovi. Tudi nekaj poznanih. Z vodnico. Kar je tudi prav. Cvetja pa res veliko. Sem bila presenečena nad turškimi lilijami vse do odcepa za Drežnico ob sestopu. Potem si itak v gozdu. Zavetišče je odprto. A naj bi ostali brez pitne vode. Bolj sem se čudila tujim pohodnikom, ki so popoldne hodili gor po plošči. Za nedeljo sem pričakovala več obiska v juliju. Napoved je bila ugodna. Brez popoldanskih neviht. Tokrat se vremenarji niso zmotili.

Sobotni skoki pod jezom.