geppo - Zadnja sporočila

29.5.202 Sv. Juraj
V lepem sončnem jutru se zapeljemo do pokopališča - mesto Pag. Tu parkiramo, kjer se prične cesta na greben ( severno nad mestom ). Na grebenu so štiri vetrnice in oddajnik. Cesta je sprva makedamska, ko se prične strmina je naprej betonska do vrha.
V 45min ( počasne hoje ) smo na grebenu. Burja močno vleče in ne zadržujemo se dolgo.
Po modrih markacijah nadaljujemo po grebenu proti zahodu. Pot je zaradi kamenja precej zahtevna, paziti moraš vsak korak. Povzpnemo se na najvišji vrh 205m ( Sv. Juraj ), kjer so ostanki objekta in davne zgodovine. Nadaljujemo do opazovalnice, ki gleda na Paška vrata, proti zalivu Slana in plaže Malin.
Razgled nas očara!!
Pot se sicer nadaljuje do konca rta - svetilnika, mi se odločimo za spust.
Spustimo se po svoje do ceste, ki nas pripelje nazaj v mestece Pag ( na pivo ).
prehodili 9km v 3urah in 30 min
lp

10.3.2023 Renke
V meglenem jutru pri +4C parkirava ob glavni cesti v Renkah. Začneva s potjo, ki vodi na Ostrež in je markirana. Toda ne skreneva desno ampak nadaljujeva po cesti za Konjšico. Višje ko sva, več je sonca. Od daleč ugledava severni greben po katerem se imava namen povzpeti na Kumat. Hodiva po asfaltu dokler ne prideva do mesta, kjer se greben spusti do ceste. Sledi strm vzpon v brežino in kmalu sva v skali. Strmo je. Težavnost ne presega I.
Prilezeva na vrh Kumata in nadaljujeva po lepem grebenu. Snega ni več. Potem se prične greben spuščati in prideva do lepo urejene potke. Vodi naju nazaj pod grebenu in nad razbitinami pod nama, ki naju spominjajo na kamnolom. Potem po greben navzdol proti vasici Konjšica. Vmes je razgledišče z vpisno knjigo in lepim pogledom na vasico - nemarkirano!!!
Tu si vzameva čas za malico in posediva na soncu. Vmes poloviva nekaj klopov!!
Spustiva se do vasice in po asfaltirani cesti proti Ostrežu. Pod Ostrežem skreneva proti grebenu, ki vodi proti cerkvici Sv. Katarine. Tu naju ulovi nevihta, ki traja cck. 20min. Prideva do markirane poti, ki vodi na Ostrež in nadaljujeva po njej. Pri cerkvici predahneva za par minut in nadaljujeva na greben. Sonce pokuka iza oblakov le JZ je precej močan na vršnem grebenu. Pot naju vodi nad prepadimi stenami, ki se spušajo proti soteski Save, Renkami. Lepi razgledi.
Hodila cck. 7 ur. Snega ni več. Od tega je markiran greben Ostreža in pot nazaj v Renke. Ostalo nemarkirano.
lp

Spadam med tiste srečneže, ki so imeli priložnost videti še star, originalen,že razpadajoč pastirski stan pod Utami. Takrat, do tja ni vodila shojena pot in v skali ni bilo napeljane žice za varovanje. Bilo je še vse v stanju kot davno prej. L2008 sta pričela s prenovo Fuks in Korošc. Vsa čast njima, ki sta takratno opremo znosila do tja. Živela sta v šotoru in počasi prenavljala pastirski stan. Kljub vsemu nagajanju, nasprotovanju, jima je uspelo tisto, kar sedaj hodijo vsi občudovati. Do tja je sicer več možnosti pristopa, a ta po katerem večina hodi je najlažji. Bilo je tudi nekaj poiskusov "norega" markiranja s sprejem, ki se je uspešno saniralo. Jaz sem tisti Zlatko, ki je Jureta S l. 2010 peljal po tej poti. Objavil je z mojim privoljenjem. Ni mi žal, naj še drugi vidijo lepote. Nisem pa pričakoval, da se bo z leti obisk tako povečal in da bodo med obiskovalci tudi takšni nemarneži. Zelo me moti tudi samovoljno markiranje, označevanje, prisvajanje in lastninjenje skritih kotičkov narave. Naj ostanejo čim bolj nedotaknjeni in v prvobitnem stanju tudi našim zanamcem. Upam, da se bo koga dotaknil ta zapis!
lp Zlatko Kolšek

2.7.2025 Brana, Pasje sedlo
Minilo bo leto od lanskoletnega spusta čez Pasje sedlo.Med tem se je precej spremenilo v teh koncih. Nevihtne ujme so naredile ogromno škodo. Vsepovsod je nanešenega grušča, globokih jarkov, ki so jih izdoble viharne vode in še bi lahko našteval. Vse se je spremenilo.
Namen današnjega zapisa ni opisati pot na Brano, ampak opozoriti na stanje pod SV steno Planjave. Pristop od markirane na Kamniško sedlo do Pasjega sedla je še nekako znosno. Vmes prečiš dva na novo izdobljena jarka, ki ju je naredila viharna voda. Če poznaš prehode se na drugo stran mimo stražarja še nekako prileze. Od tu se pa prične Kalvarija. Prehod skozi ruševje sem danes obrezal in se lepo sledi. Potem pa sledijo presenečenja ena za drugo. Globoki, široki, nekaj metrski jarki skozi katere se komaj prebije. Sledi nekdanje "poti" ni več. Na trenutke je od votline še lahko slediš. Večji del se moraš orientirati v tem razbitem svetu sam in če še nisi hodil in ti ni znano je bolje, da se tega ne lotiš. Lovsko pot sem precej iskal in tudi ta je težko sledljiva. Mostu, ki je prečil strugo Savinje pod parkiriščem ni več, ja pa to še najmanjši problem na celotni poti.
lp

Me veseli!
lp

Dolfi iz grabe bi lahko nadaljeval proti Pasjemu in se izognil gneče Okrešlja
lp

Moram jeseni ponovit in verjetno tudi ne bo šlo čisto brez zapleta. Nič ne škoduje, če včasih malo raziskuješ,iščeš
lp

Dolfi, potem sem jaz bil v prejšnjem življenju lovec. No, če je bil moj praded divji lovec tudi nekaj šteje
lp

Ha, ha,
lp

Bil pred 14 dnevi s skuterjem in jo prevozil. Cesta je prevozna, le kakšen odsek je malo bolj slab. Pa, če sem jaz z motorjem, boš tudi ti z avtomobilom - prašen bo, to je pa vse.
lp

4.6.2025 Greben Krofičke
Parkirali pri Domu planincev. Višje ko se vzpenjamo, topleje postaja. Na Klemenči si privoščimo kratek počitek in nekaj prehranskih dodatkov. Proti Škrbini nam postaja že pošteno vroče. JV veter niti ni tako močan in nas na trenutke osveži med strmim vzponom. Še malo in izruvani klini na viseči zajli veselo zacingljajo. Kmalu smo pri Zadnjem travniku. Naredimo preboj čez pas ruševja in na grebenu smo. Lahkotno polezujemo do škrbine v grebenu, ki loči JV del grebena od SZ grebena. Malo težav, da poiščemo prehod in zaobidemo škrbino. Nazaj na greben se povzpnemo mimo Dolfijevega štanta in na vrhu Krofičke smo. Predahnemo, se namalicamo in naprej po grebenu proti Travniku. Na Travniku se ne mudimo dolgo. Naprej do grape po kateri se spustimo do lovske. Del ekipe si zaželi obiskati še pastirski stan pod Utami. S Stankom se skrijeva v senco in jim ne zavidava ogleda, imava boljše razglede. Ko se zbere ekipa nadaljujemo po lovski. Vdenemo prehod in smo na markirani. Čez Puklovko mimo podrtih lesenih stopnicse spustimo do Klemenče. Koča zaprta in zadovoljimo se z vodo, ki v požirkih priteka po alkatenki iz zgornjega grabna. Vroče je!
V pravi poletni vročini se spustimo do Planinskega doma na zasluženo pivo. 10km in malo več kot deset ur. Sneg ni ovira. Veter ni bil preveč močan, le dvema udeležencema je na grebenu odpihnih šiltovke v Robana
lp

Nazadnje, ko sem se z motorjem peljal mimo sem o tem razmišljal. Vsaj 1 - 2 km višje, kjer je markirana za Grohat je tik ob cesti makedam parkirišče za cc. 4 avtomobile. Za kakšno drugo varianto v bližini Rogovilca trenutno nimam ogledano. Ko se bom naslednič peljal si bom čas vzel in malo naštudiral.
lp
Je še pa druga varianta. V slučaju, da imaš namen od Rogovilca po poti mimo kmetije Račnik do Arte in naprej na Raduho? Potem lahko parkiraš pri novem mostu za kmetijo Račnik in greš do kmetije. Tako prideš na pot, ki vodi od Rogovilca. Je pa potem težava, če se ne vračaš po isti!

Za tiste, ki znajo uživat v brezpotjih
lp

Sem se zjutraj temeljito pošprical ( točno s tem ) in nič
en sprej imam doma pri čevljih, drugega v prtljažniku avtomobila in tretjega v rugzoku. Po nekaj urah verjetno izgubi moč in ne deluje več.
lp

Odgovoril bom kar vsemi tremi:
Zdi se mi, da je sledenje težje kot nekoč. Že kar nad značilno skalo sem klofnil mimo in zgrešil prečnico nad prepadom. To smo hitro rešili in po malo težji prečnici našli pot. Potem me je pa zavedlo pred značilno skalo, ker je bila shojena prečnica desno( gamsi ). Potem vrnitev na izhodišče, kjer smo bili še na poti in takoj najdemo prehod za tisto značilno skalo. Od tu naprej brez težav do pastirskega stanu. Proti klopom sem se zjutraj namazal s domačim kisom in poškropil s sprejom, nič ni pomagalo. Edino eden udeleženec jih ni imel. Ostali trije pa tam do 10 komadov. Celotno pot smo si jih brisali z rok. Ko smo na koncu ugotavljali, zakaj jih oni ni imel? Mogoče zaradi tega, ker si je roke in glavo namazal z zaščito proti soncu...??

19.5.2025 Črni hriber
Deset let je minilo, kar sva se s Stankom potepala v "Črnem". Čas je bil, da ponoviva. Pridružila sta se še dva kolega in ravnoprav nas je bilo za pustolovščino. Gužve ni bilo pričakovati, ker na ponedeljek malokdo hodi tu
Malo je sicer bilo orientacijskih težav med strmim vzponom a smo uspeli vse sanirati. Pot se čedalje bolj skriva v rastju, mi pa nimamo več takšnega spomina Pod Konjem se razveselimo polnega korita hladne snežnice. Osvežimo se po napornem strmem vzponu. Pod Utami malo posedeli in nabirali moči za nadaljevanje. Na prehodu iz Vratnega žleba proti Strelovcu še nekaj snega, ki pa ni ovira. Tu zna biti včasih precej težavno v zgodnji pomladi!! Strelovec pomirja s svojim zelenilom im hoja postane bolj sproščujoča. Slečemo se do pasu in en drugemu obiramo klope. Kolega je iz žepnega noža potegnil pinceto in imeli smo precej dela, da smo se očistili. Na soncu imamo daljši počitek in Stanko je to iskoristil, da je nabiral regrat
Sledi še le spust do kmetije Knez. Od tu pa zopet po skritih poteh, da se čimbolj izognemo kačasti cesti. Presekamo precej ovinkov, nekaj si jih pa še pustimo za spodnji del.
Nabralo se je 17km hoje.
lp

Pošiljam ti delček krožne poti, ki sem jo že uporabljal. Parkiral na ostrem ovinku ceste iz Rastk, ki pelje do kmetije, ki je drugače izhodišče za Komen. Nadaljeval v sotesko potoka Žep, kjer je mostiček preko Žepa in markirana vodi do V. travnika cck. 2 do 3 ure hoje. Potem nadaljuješ do sedla Hlipovec in naprej do Komna cc. 1 ura do 2 ure. Se spustiš po markirani do kmetije, ki je izhodišče in po asfaltirani cesti nazaj do ovinka cck. 2 ure.
To je dokaj enostavna varianta brez Smrekovca. Lahko pa od Komna nadaljuješ preko Krnesa do Smrekovca in se potem vrneš nazaj na Komen. Za to varianto je grebenska varianta, ki je markirana in najlažja. Ostale ti ne bi opisoval, ker so mešanice markirane/nemarkirane in potrebno je precej dobro poznavanje terena.
lp