geppo - Zadnja sporočila

29.5.202 Sv. Juraj
V lepem sončnem jutru se zapeljemo do pokopališča - mesto Pag. Tu parkiramo, kjer se prične cesta na greben ( severno nad mestom ). Na grebenu so štiri vetrnice in oddajnik. Cesta je sprva makedamska, ko se prične strmina je naprej betonska do vrha.
V 45min ( počasne hoje ) smo na grebenu. Burja močno vleče in ne zadržujemo se dolgo.
Po modrih markacijah nadaljujemo po grebenu proti zahodu. Pot je zaradi kamenja precej zahtevna, paziti moraš vsak korak. Povzpnemo se na najvišji vrh 205m ( Sv. Juraj ), kjer so ostanki objekta in davne zgodovine. Nadaljujemo do opazovalnice, ki gleda na Paška vrata, proti zalivu Slana in plaže Malin.
Razgled nas očara!!
Pot se sicer nadaljuje do konca rta - svetilnika, mi se odločimo za spust.
Spustimo se po svoje do ceste, ki nas pripelje nazaj v mestece Pag ( na pivo ).
prehodili 9km v 3urah in 30 min
lp

10.3.2023 Renke
V meglenem jutru pri +4C parkirava ob glavni cesti v Renkah. Začneva s potjo, ki vodi na Ostrež in je markirana. Toda ne skreneva desno ampak nadaljujeva po cesti za Konjšico. Višje ko sva, več je sonca. Od daleč ugledava severni greben po katerem se imava namen povzpeti na Kumat. Hodiva po asfaltu dokler ne prideva do mesta, kjer se greben spusti do ceste. Sledi strm vzpon v brežino in kmalu sva v skali. Strmo je. Težavnost ne presega I.
Prilezeva na vrh Kumata in nadaljujeva po lepem grebenu. Snega ni več. Potem se prične greben spuščati in prideva do lepo urejene potke. Vodi naju nazaj pod grebenu in nad razbitinami pod nama, ki naju spominjajo na kamnolom. Potem po greben navzdol proti vasici Konjšica. Vmes je razgledišče z vpisno knjigo in lepim pogledom na vasico - nemarkirano!!!
Tu si vzameva čas za malico in posediva na soncu. Vmes poloviva nekaj klopov!!
Spustiva se do vasice in po asfaltirani cesti proti Ostrežu. Pod Ostrežem skreneva proti grebenu, ki vodi proti cerkvici Sv. Katarine. Tu naju ulovi nevihta, ki traja cck. 20min. Prideva do markirane poti, ki vodi na Ostrež in nadaljujeva po njej. Pri cerkvici predahneva za par minut in nadaljujeva na greben. Sonce pokuka iza oblakov le JZ je precej močan na vršnem grebenu. Pot naju vodi nad prepadimi stenami, ki se spušajo proti soteski Save, Renkami. Lepi razgledi.
Hodila cck. 7 ur. Snega ni več. Od tega je markiran greben Ostreža in pot nazaj v Renke. Ostalo nemarkirano.
lp

6.11.2025 Vrtaško Sleme, slap Peričnik
Zjutraj na parkirišču v Mojstrani 0C. Kaj hitro nas ogreje strm začetek v gozdu. Po uri naporne hoje strmina popusti in smo na soncu. Pri koči kratka malica in zopet v strmino. Malenkost več kot štiri ure potrebujemo do vrha. Vmes poledenelo,blatno, snega do 5cm. Kakšnih posebnih težav nismo imeli.
Na vrhu uživamo v razgledih in si privoščimo malce daljši počitek. Ko se vrnemo do koče se odločimo, da poiščemo neoznačeno pot do slapa Peričnik. Ni je bilo težko najti, je lepo vidna. Ko se prične spust v dolino je nekaj metrov varovanja. Sledi lepa pot v ključih in sledljiva. Zatem se odcepi v lepo v strm spust ( na smreki puščica ). Sicer se pa pot nadaljuje proti Planini Višek.V slučaju, da spregledaš odcep levo boš nadaljeval do ceste v Vrata, samo višje od slapa Peričnik. Strm spust je nekaj časa kar hud!!
Potem pridemo do potoka Peričnik in ga prečimo po leseni brvi. Se potem spustomo ob potoku navzdol. Pridemo do težavnega mesta na zg. slapom, ki ga razjedajo hudourne vode. Previdno!!!
Sedaj nam ostane le še najlepši zaključek - ogled slapov. Mogočna sta!
Se spustimo do ceste in koče pod slapoma. Sedaj smo na ravnem. Prečimo Tr. Bistrico in po desni strani ceste proti izhodišču ( parkirišču ). Na cilju smo po cck. 17km prehojenega in 8urah in 20min.
Lep izlet smo imeli. Med potjo veliko suhega listja, blata, ledu, snega do 5cm. Ni nam pa ničesar povzročalo težav, ki bi jih lahko omenil.
lp

Čestitke!!!

Poglej si tale opis in fotografije ( 46,47 fot. )
lp
https://www.hribi.net/izlet/srednji_vrh_trupejevo_poldne_cez_blekovo_planino/11/366/5683

28.10.2025 Trupejovo poldne, Maloško poldne, Kresišče ( Schwarzkogel )
Parikiršče zjutraj v Srednjem vrhu polovično zasedeno. Po poledeneli gozdni vlaki proti Blekovi planini. V senci smo in precej hladno je. Ko preidemo na sonce, odložimo odvečna oblačila, ki pa jih na Blekovi planini hitro poiščemo in se topleje oblečemo. Močan JZ nas hitro ohlaja in ne zadržujemo se dolgo. Nadaljujemo po grebenski proti Trupejevem poldnu. JZ nosi po zraku porumenele iglice macesnov. Tudi na Trupejevem se ne zadržujemo predolgo - piha.
Spustimo se v zavetrju in soncu proti sedlu. Zopet nam je vroče. Malicamo na soncu in kujemo načrt za nadaljevanje. Odločimo se za nadaljevanje po grebenu do Kresišča, spust mimo Grajščice, lovske koče, do izhodišča.
Pot je normalno prehodna. Snega do 5cm, ki ni predstavljal težav. Na prisojni legi se pospešeno tali. Celotna pot je lepo razgledna in nismo imeli nobenih težav. Prehodili 19km v 7:30min. Na soncu toplo, v senci hladno, poledenelo in na grebenu JZ veter, ki ni bil premočan.
Krožna pot, ki nudi čudovite razglede!!
lp

19.10.2025 Pihavec 2417m ( pot Tineta Miheliča )
Na parkirišču zjutraj +6C in takšna megla, da je teklo od nje. Pot do Luknje in razcepa je bila brez vsakega razgleda. Ko skrenemo desno naletimo na poledenelo skalo.Vse je bilo oblito s tanko plastjo ledu in pošteno si moral paziti, na kaj si stopil. Do spom. plošče Tinetu M. brez posebnih orientacijskih težav. Vstop v žleb je že na daleč viden. Prestop na gladki skali uredimo z pomožno vrvico. Le prijem za vrv in si v trenutku čez, prva dva sta se malce namučila brez vrvi. Strme trave, nekaj skale do markirane, ki pripelje od Kriških podov ( pot je uradno zaprta!!! ).
Na vrhu nas pričakajo lepi razgledi. Malo počijemo, pojemo, nekaj foto in že pohitimo navzdol. Spust do Kriških podov je zasnežen, sneg je pomrznjen in polno je drobirja. Ko pridemo do odcepa za Stenar se del ekipe odpravi na vrh, del pa v dolino do Aljaža. Tudi ta spust zahteva previdnost po drobirju, ki ga je v izobilju. V megli je skala mokra in spolzka.
lp

2.10.2025
Danes z Zokijem do slapa pod Zabrložnico in potem na Turne. Slap sva rahlo slišala in po tem vedela, da je pretok majhen. Do njega sva se povzpela po grapi, ki je na trenutke precej zahtevna. Potem opazila, da se da nekaj težav izogniti desno že spodaj na začetku in sva potem to izrabila pri spustu. Nadaljevala levo od slapa direktno do Oken. Zelo strmo!!
Splezava na obok oken in po ozkem grebenu naprej. Potem levo in iskanje lovske prečnice. Zelo skrito!!
Ko prideva do kamere skreneva v strmo grapo. Začetek ni težak se pa potem težave stopnujejo. Veliko naloženega šudra, ki kar teče, ko ga obremeniš in deloma mokra skala. Izstop je pa zame še posebej težak, ker prstov na roki ne čutim več od mrzle skale. Izstop na ozek greben je precejšnje olajšanje. Do vrha je še precej daleč. Ni pa več tako zahtevno.
Višje ko lezeva, bolj se severnik stopnuje in vmes še kakšna snežinka. Na vrhu se ne zadrživa dolgo, ker naju preveč zebe. Spustiva se v zavetrje in si privoščiva krepko malico. Nadaljujeva proti Okrešlju in ta prečnica je sedaj "mala malica"
Na Okrešlju opaziva nov izvir, se osveživa. Presenečena nad novo urejeno potjo od slapa do izvira. Pohvala markacistom za odlično opravljeno delo!!
Počitek in osvežitev si privoščiva po 6 urah in 30minutah potepa v Domu plan. Ogrejeva se pri krušni peči, malo poklepetamo in domov.
Zelo zahtevna tura, zame v prvem delu do Turnov naporna, ker strmina ne popušča ves čas.
lp

21.9.2025 Klemenča - Strelovec - pastirski bivak pod Utami - lovska - Klemenča
Parkirali ob 7:45uri, tik pred zdajci
Do Klemenčeva jame in naprej do grebena Strelovca. Mojca in Borut do vrha Strelovca, jaz počakal na soncu. Ko se vrneta se spustimo proti Vratnemu žlebu. V žlebu poiščem votlino, ki je nisem obiskal že nekaj let. Nadaljujemo do pastirskega stanu pod Utami. Ko prebiram vpisno knjigo iz enega zapisa predvidevam, da naj bi bil Fuks pokojni? Ve kdo kaj o tem?
Se dvignemo do grebena Ut in po lovski do markirane, ki vodi na Krofičko. Pri spustu še lovimo zadnje sončne žarke predno sonce zaide za vrhove KSA. Z zatonom se pregreta telesa na terasi Plan. doma hitro ohlajajo. Na hitro spijemo in proti domu.
lp

Zoki naredil si močno turo. Pasje sedlo je razrito, da se komaj prebiješ čez. Tisti plac pa seveda vem, sva se že potepala tam čez.
lp

Jaz tam čez ne pridem ( na Škrbino ), četudi si tri kline zabijem

Fotografija 8. To je verjetno lovska pot, ki vodi od slapa pod Ojstrico, preči Škrbinski plaz in potem ob steno Krofičke se vrne nazaj na Robanovo planino. Ta je bila nekoč lepo vidna že po strugi, ki vodi do slapa ( dejaven spomladi ), ki se napaja s strme grape Ojstrice. Na tej lovski so vsaj tri solnice. Sedaj je verjetno po dveh ujmah tu vse spremenjeno. V Robanovem kotu je veliko skritih kotičkov, za katere le malokdo ve.

Osji pik sem uspešno prestal in posledic ne čutim več. Tako napadalnih os še nisem srečal in sva jo kar dobro odnesla.
lp

11.8.2025 Žvižgovec
Sin je prišel na dopust iz Španije. Kadar je v Slo. en dan iskoristva za skupni pohod v gore. Enako se podava v španske gore, ko prideva z ženo njemu v Španijo.
Moj predlog je bil Žvižgovec. Jutro je bilo toplo, brez jutranje svežine. Izbral sem to steno, ker sem vedel, da bo v jutranji senci. Vzpon je potekal brez posebnosti. Varovala so OK!
Ko prilezeva na sedlo pričnem iskati v ruševju prehod za pristop. Leta 2021 sem opravil pristop v skali in se potem boril z ruševjem do vrha. Ruševje je obrjeno proti tebi, namučil sem se. Sestop z vrha sem opravil po lažji varianti. Ko poiščem nek logičen pristop in dokaj viden ( vsaj začetek ) prehod v ruševju se pa zalomi. Ko lezeva v skali in deloma po ruševju naletiva na osje gnezdo. Iz ruševja se dvigne roj os, postane dokaj nevarno. Ose se mi zakadijo v glavo, čutim pik v zatilju. V paniki deloma izgubim ravnotežje in komaj se še ujamem, da se ne skotalim po strmini. Ta prehod opustiva in iščeva drugega, če sploh je? Imava bližje srečanje z debelim črnim gadom in si rečeva: "za danes je dovolj!" Foto gada imava, os pa ne
Vzameva si čas za počitek, jaz za hlajenje s kamnom od pika oteklega zatilja. Vrnitev nazaj v Robanov kot poteka bolj počasi. Potrebna je previdnost, ker je vse posuto z drobirjem!!! Tudi sonce naju obsije in postane vroče. Pot od planšarije pa do parkirišča se vleče. Sreča, da sem avto parkiral prej v senci gozda.
Pri Bifeju Igla se oba vrževa v svežino Savinje.
lp

Muca, katere lastnik je pred letom umrl. Kadar grem na Goro Oljko ji nesem brikete in vrečko hrane. Prepozna me že na daleč in veselo priteče naproti. Potem, greva skupaj do kmetije ( trenutno nobeden ne živi na njej ) in ji dam priboljške. Ima mladiča, ki beži in se skriva.
Te fotografije sem posnel pred dnevi. Pritekla je naproti in skupaj sva šla proti kmetiji. Naenkrat se ustavi in skoči v travo po miško. Potem greva skupaj do kmetije. Miš nese mladiču. Jaz sem ji pa ta čas pripravil hrano. Upam, da bova še dolgo tako sodelovala.
lp

Vau, lepo turo ste naredili!!!
lp

Pred leti, ko smo se vračali z Velike Babe smo si našli najlažjo varianto na vrh. Ni presegalo I.in potem po grebenu Storška do križa na koncu ( tu je malce težje ) se vrnili in spustili po mlahavih zajlah.
lp