legenda - Zadnja sporočila

Avto parkirava nad Sočergo pri cerkvi sv. Kirika.Slediva stezi,ki se rahlo spušča po kraškem robu vse do naravnega mostu.Spustiva se skozenj po poti,ki se obrne nazaj,tokrat pod kraškim robom mimo številnih več deset metrov visokih sten in spodmolov.Za zaključek se je potrebno s pomočjo jeklenice in stopov povzpeti strmo navzgor,do steze, ki vodi nazaj do izhodišča.Vreme jasno,nekaj šibke burje,za vso pot sva potrbevala dobri dve uri.

Danes sva se odpravila na Vrtačo čez Malo glavo po brezpotnem grebenu nad Suhim ruševjem.Za izhodišče izbereva Zelenico.Po dvajsetih minutah hoje proti Vrtači,zavijeva desno v Krnico Suho ruševje.Ko opraviva z gostim ruševjem in se krnica na široko odpre,pri velikem balvanu zavijeva levo in se sprva po skalovju in nato po melišču vzpneva na greben.Od tu naprej je hoja prava poezija.Vzpon,ki je kombinacija lažjega plezanja,hoje po strmih travah in iskanja prehodov,ponuja zares lepe razglede.
Sestopila sva po običajni,južni poti pristopa.
Turo priporočava vsem,ki so vajeni lažjega plezanja in hoje po brezpotjih.

Nekaj današnji utrinkov s Slemenove špice.

Lepo opisano doživetje, kot vedno. Še lepše fotografije. Srečno še naprej obema...

Danes dopoldan sva bila na Polhograjski Grmadi. Vreme sončno, z lepimi razgledi, sneg suh...

Lepo turo si prehodila, še lepše pa so fotografije. Srečno še naprej!

Prejšnji teden v sredo je bila cesta splužena in prevozna do predzadnjega ovinka pod Erjavčevo kočo. S primorske strani pa do parkirišča na vrhu.

Na Rakitni je spet zima.

Lani ob tem času je voda bila. Par metrov nad betonskim koritom je voda iz pipe tekla kot doma iz vodovoda.Zakaj pitne vode letos ni, mi ni znano.

Nekaj dopoldanskih utrinkov s Slemenove špice, ki je danes bolj ali manj samevala. Steza do prevala Vratca je v celoti kopna in suha. Naprej pa so razmere skoraj zimske. Običajna pot je pod snegom in v začetku delno uhojena, kmalu pa sledi izginejo, hoja naprej bi bila lahko zaradi zdrsa nevarna. Vrnila sva se nekoliko nazaj in zavila proti meliščem, potem pa po svoje do vrha Slemenove špice. Sleme je še pod snegom, vrh pa je kopen. Vračala sva se po isti poti,imela pa sva probleme s prediranjem snega. Nekaj pohodnikov sva srečala šele pri sestopu na začetnem, kopnem delu poti. Skoraj vsi po vrsti so bili poletno napravljeni in opremljeni.

Sva danes med hojo na Golovcu, ob poti na zloženih drvah opazila en velik Corona virus. Malo sva zaskrbljena, ker sva bila brez mask.

Sva danes med hojo na Golovcu, ob poti na zloženih drvah opazila en velik Corona virus. Malo sva zaskrbljena, ker sva bila brez mask.

Danes sva se malo sprehodila po Vršiču in njegovi okolici.Cesta je v celoti kopna.Do Tičarjevega in Poštarskega doma je narejena gaz, ki se ne predira . Pot proti sedelcu in naprej proti Slemenovi špici ni shojena. Izven poti sneg ne drži teže človeka. Proti Grebencu sta se vzpenjali dve skupini po cca 15 turašev, sodeč po registrskih tablicah Nemcev. Zaradi visokih temperatur, je proti poldnevu nad Grebencem skoraj neprekinjeno plazilo, kar pa turnih smučarjev ni motilo. Odprti sta samo Erjavčeva in Tonkina koča.

Danes sva obiskala Kompotelo. Parkirava na plačljivem parkirišču, nato pa preko Kriške planine do planine Koren. Malo posediva na klopci in uživava na prijetnem soncu, potem pa naprej na vrh Kompotele. Na poti do planine Koren sva naletela na kopne in suhe odseke, pa tudi blatne in popolnoma ledene. No, pretežni del poti pa poteka po lepo uhojenem snegu vse do vrha. Vreme nič kaj zimsko, sončno, toplo brez vetra, vidljivost zelo dobra. Srečala sva par pohodnikov, na Kompoteli samo enega, preostali pa so obiskali vrhu Korena.

In še nekaj najinih današnjih. Kljub vmesnemu sneženju, je cesta še vedno normalno prevozna-kopna. Po deževnem vremenu v novembru, sva sonce že pošteno pogrešala. No, danes ga je bilo v izobilju, ozračje pa je bilo polno vitamina D.

Bravo in čestitke turbo!
Zelo čustveno doživet opis ture, kapo dol!

Danes sva šla na Viševnik preko Kačjega roba, kjer sva zavila na vzhodni greben Viševnika. Na vrhu precej obiska, zato nadaljujeva naprej, kolikor je mogoče po zahodnem grebenu do Srenjskega prevala.
Vračala sva se po severni strani za Viševnikom in spet preko Kačjega roba do izhodišča na Rudnem polju. Vreme zelo toplo, brez vetra, nekaj koprene na nebu. Pot v glavnem suha, iglice z macesnov pa pospešeno odpadajo, tistih najlepših zlatih barv ni več.