Začetek smeri po brezpotju na Križevnik sem iskal že 14 dni nazaj in sem si rekel, da moram kmalu ponoviti preden se mi zabrišejo sledi v glavi. Tako sem probal spet to nedeljo. V opisih, ki sem jih imel, je pisalo, da je potka dobro vidna, vendar je pri tem vseeno treba imeti nekaj domišljije. Sam sem jo očitno imel še premalo, ker brezna ob "poti" nisem videl
Tako sem dvakrat zabluzil in enkrat oreng zašel v brezizhodno grapo iz katere sem potem abzajlov nazaj. Ko sem se že namenil vrniti, se mi je spet vklopila domišljija, da vidim potko
Obrnem in prečim malo dlje, zavijem gor in naenkrat se znajdem na melišču, potem na travah, vedno lažji svet… in končno zavijem na vrhu ostenja Križevnika levo na vrh. Vračal sem se čez Veliki vrh na Moličko planino nazaj v Robanov Kot.
Precej divje raziskovanje stene Križevnika se je prijetno zaključilo